Ameri\u0161ke oblasti \u0161e nikoli doslej niso tako jasno sporo\u010dile, da so odlo\u010dene braniti Tajvan v primeru invazije s strani Kitajske, ampak so to vpra\u0161anje doslej zavestno pu\u0161\u010dale vsaj delno odprto, poro\u010da nem\u0161ka tiskovna agencija dpa.<\/p>\n
Biden je v \u010detrtek v pogovoru za ameri\u0161ko televizijo CNN prekinil to politiko “strate\u0161ke dvoumnosti” in Pekingu poslal zelo nedvoumno sporo\u010dilo. Kot je \u0161e dodal, mora ta razumeti, “da ne bomo naredili koraka nazaj, da svojih stali\u0161\u010d ne bomo spreminjali”.<\/p>\n
Tajvanske oblasti so se na njegove besede \u017ee odzvale in jih pozdravile. Kot je obenem danes spomnil tiskovni predstavnik predsednice Tsai Ing-wen, “ameri\u0161ka vlada od Bidnovega nastopa na polo\u017eaj vztrajno s prakti\u010dnimi koraki izkazuje svojo neomajno podporo Tajvanu”.<\/p>\n
Biden je podobno zavezo obrambi Tajvana podal tudi avgusta v pogovoru za televizijo ABC, ko je vztrajal, da bodo ZDA vedno branile svoje klju\u010dne zaveznike, vklju\u010dno s Tajvanom, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. Iz Bele hi\u0161e so sicer kasneje sporo\u010dili, da se ameri\u0161ka politika do Tajvana “ni spremenila”.<\/p>\n
Komunisti\u010dno vodstvo v Pekingu Tajvan obravnava kot del Ljudske republike Kitajske in ves \u010das grozi z njegovo osvojitvijo. ZDA so se na drugi strani zavezale obrambi Tajvana, kar pa je doslej konkretno pomenilo predvsem dobavo oro\u017eja tajvanski vojski.<\/p>\n
Medtem ko so se ZDA v preteklosti jasno izrekle, da bi v primeru invazije prisko\u010dile na pomo\u010d svojima azijskima zaveznicama Japonski in Ju\u017eni Koreji, tega v primeru Tajvana doslej niso storile, saj bi Kitajska to razumela kot jasno kr\u0161itev t. i. doktrine ene Kitajske.<\/p>\n
A v zadnjem \u010dasu so se napetosti glede Tajvana bistveno zaostrile. Med drugim je tako v tajvansko identifikacijsko obmo\u010dje zra\u010dne obrambe (ADIZ), ki sicer ni mednarodno opredeljeno, ampak enostransko dolo\u010deno, \u017ee ve\u010dkrat vdrlo rekordno \u0161tevilo kitajskih voja\u0161kih letal.<\/p>\n
Kitajski predsednik Xi Jinping je ta mesec v nagovoru ob 110. obletnici revolucije, ki je zru\u0161ila zadnjo kitajski dinastijo, medtem poudaril, da je potrebno izvesti “ponovno zdru\u017eitev” s Tajvanom in posvaril pred vme\u0161avanjem tujih sil, saj da je vpra\u0161anje Tajvana izklju\u010dno kitajska notranja zadeva.<\/p>\n
Pred tem so viri iz ZDA priznali, da ameri\u0161ke specialne sile \u017ee mesece urijo tajvanske vojake. Okoli 20 ameri\u0161kih vojakov naj bi urjenje izvajalo \u017ee skoraj leto dni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Spri\u010do nara\u0161\u010dajo\u010dih napetosti glede Tajvana je ameri\u0161ki predsednik Joe Biden v \u010detrtek Pekingu povsem jasno sporo\u010dil, da bi ZDA v primeru kitajskega napada branile demokrati\u010dni Tajvan. Kot je dejal, ZDA nikakor ne i\u0161\u010dejo konflikta s Kitajsko, a obramba Tajvana v primeru napada je njihova “dol\u017enost”.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":459802,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[5244,1583,3828],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n