Stopnja var\u010devanja gospodinjstev v Sloveniji – dele\u017e bruto var\u010devanja v bruto razpolo\u017eljivem dohodku – je bila lani z 22,6 odstotka rekordno visoka. Dolgoro\u010dno povpre\u010dje od leta 2008 do 2020 medtem zna\u0161a 13,4 odstotka.<\/p>\n
Po zadnjih razpolo\u017eljivih podatkih evropskega statisti\u010dnega urada Eurostat so imeli lani najvi\u0161jo stopnjo var\u010devanja med opazovanimi evropskimi dr\u017eavami Nizozemci (24 odstotkov), najni\u017ejo pa Slovaki (10,9 odstotka). Gospodinjstva v Sloveniji so se uvrstila na tretje mesto.<\/p>\n
<\/p>\n
Potro\u0161nja gospodinjstev je lani upadla povsod, razen na Slova\u0161kem. Glede na leto 2019 je najizraziteje nazadovala v \u0160paniji (za 12 odstotkov). Statistiki so razloge za to pripisali zlasti ote\u017eenim mo\u017enostim tro\u0161enja med pandemijo covida-19 in z ukrepi za njeno zajezitev.<\/p>\n
Mo\u010dnej\u0161i upad potro\u0161nje in nadaljnja rast bruto razpolo\u017eljivega dohodka sta se nato odrazila v okrepljenem var\u010devanju gospodinjstev.<\/p>\n
Stopnja bruto var\u010devanja gospodinjstev se je v letu 2020 pove\u010dala v vseh opazovanih evropskih dr\u017eavah. Na letni ravni se je najizraziteje pove\u010dala v Luksemburgu (za 9,5 odstotne to\u010dke) in v Sloveniji (za 8,9 odstotne to\u010dke), najmanj izrazito pa na Mad\u017earskem (za 0,3 odstotne to\u010dke) in na Slova\u0161kem (za 0,8 odstotne to\u010dke).<\/p>\n
Vrednost neto finan\u010dnega premo\u017eenja gospodinjstev v Sloveniji – vrednost razlike med sredstvi in obveznostmi – je bila ob koncu leta 2020 najvi\u0161ja doslej, zna\u0161ala je 48,2 milijarde evrov ali 102,8 odstotka bruto doma\u010dega proizvoda (BDP). V primerjavi z letom 2019 se je pove\u010dala za 12 odstotkov ali za 5,2 milijarde evrov.<\/p>\n
Finan\u010dna sredstva gospodinjstev (gotovina in vloge, delnice in drugo) so konec lanskega leta zna\u0161ala 63 milijard evrov ali 134,3 odstotka BDP. Glede na predhodno leto so se zaradi izrazitega var\u010devanja gospodinjstev pove\u010dala za devet odstotkov ali za 5,2 milijarde evrov.<\/p>\n
K temu pove\u010danju so najve\u010d prispevale vpogledne vloge, ki so se v letni primerjavi pove\u010dale za rekordnih 2,7 milijarde evrov in so ob koncu leta 2020 zna\u0161ale 19 milijard evrov ali 30 odstotkov vseh finan\u010dnih sredstev (40,4 odstotka BDP). K rasti finan\u010dnih sredstev so opazneje prispevali tudi gotovina (1,2 milijarde evrov), delnice in drugi lastni\u0161ki kapital (1,1 milijarde evrov) ter zavarovanja in pokojninske sheme (0,3 milijarde evrov).<\/p>\n
Struktura finan\u010dnih sredstev slovenskih gospodinjstev se v obdobju pandemije v primerjavi s preteklimi leti ni bistveno spremenila. Najve\u010dji dele\u017e so \u0161e vedno predstavljale vloge (zlasti vpogledne vloge) in gotovina (49,3 odstotka), sledili so delnice in drug lastni\u0161ki kapital (29,9 odstotka), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 odstotka), dol\u017eni\u0161ki vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 odstotka) ter posojila (2,2 odstotka).<\/p>\n
Taka struktura finan\u010dnih sredstev razkriva, da gospodinjstva v Sloveniji ostajajo pri izbiri oblike var\u010devanja konservativna in nenaklonjena tveganju. Dele\u017ei bolj tveganih nalo\u017eb, kot so na primer investicijski skladi, vrednostni papirji in izvedeni finan\u010dni instrumenti, pa ostajajo razmeroma nizki, so pojasnili na statisti\u010dnem uradu.<\/p>\n
Finan\u010dne obveznosti gospodinjstev, kot so posojila, so konec lanskega leta zna\u0161ale 14,8 milijarde evrov ali 31,5 odstotka BDP. Njihova rast je glede na predhodno leto stagnirala. Zlasti dolgoro\u010dna posojila so se pove\u010dala v izrazito manj\u0161em obsegu kot v preteklih treh letih, in sicer za 101 milijon evrov ali 0,8 odstotka.<\/p>\n
V strukturi finan\u010dnih obveznosti slovenskih gospodinjstev \u0161e vedno prevladujejo posojila; lani so zna\u0161ala 13 milijard evrov ali 88,2 odstotka vseh finan\u010dnih obveznosti. Najve\u010dji dele\u017e med posojili so sestavljala dolgoro\u010dna posojila (82,4 odstotka), sledili so trgovinski krediti, avansi in druge obveznosti (11,8 odstotka) ter kratkoro\u010dna posojila (5,8 odstotka).<\/p>\n
Dolg gospodinjstev v Sloveniji, merjen kot razmerje med finan\u010dnimi obveznostmi iz posojil in razpolo\u017eljivim dohodkom, se je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 zmanj\u0161al za 1,4 odstotne to\u010dke na povpre\u010dno 43 odstotkov, je \u0161e objavil dr\u017eavni statisti\u010dni urad.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Gospodinjstva v Sloveniji so lani ustvarila rekordne prihranke. Privar\u010devana sredstva so najizraziteje usmerila v vpogledne vloge, njihova zadol\u017eenost pa se v primerjavi z letom 2019 ni bistveno spremenila. Okrepilo se je var\u010devanje gospodinjstev v vseh evropskih dr\u017eavah, je pred 31. oktobrom, svetovnim dnem var\u010devanja, objavil statisti\u010dni urad.<\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":280610,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4505,4213],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n