“Na\u0161 cilj je razbremeniti osebje v bolni\u0161nici in dodati socialni stik, ki ga \u017eivo osebje ne zmore ve\u010d,” pravi doktor elektrotehnike Izidor Mlakar, ki vodi omenjeni projekt humanoidnega robota za pomo\u010d v medicini, ki je del mednarodnega projekta Obzorje 2020.<\/p>\n
Po njegovem vedenju tak\u0161nih robotov v svetu \u0161e ni. “Ve\u010dinoma so bili samo poskusi, a bolj kot orodje za prina\u0161anje zdravil ali hrane. Mi pa \u017eelimo, da ima robot dejanski kontakt z bolniki,” je pojasnil za STA.<\/p>\n
Robot bo namenjen vzpostavljanju stika z bolnikom in zbiranju podatkov o njem. Tako bo na primer spra\u0161eval bolnike, kako se po\u010dutijo, jih spodbujal h gibanju in jim kazal enostavne vaje ter podrobno bele\u017eil podatke o njem, kot so temperatura, krvni tlak in podobno. Tako bo zdravnik med vizito dobil ve\u010d podatkov v realnem \u010dasu in povezane z drugimi podatki v bolni\u0161ni\u010dnem sistemu, da bo la\u017eje sprejemal odlo\u010ditve.<\/p>\n
Mlakar je poudaril, da robot ne nadome\u0161\u010da medicinske sestre. “Ne nadome\u0161\u010da \u010dlove\u0161kega kontakta, ampak \u017eeli obogatiti to interakcijo, ki je danes morda zaradi pomanjkanja osebja druga\u010dna kot na primer pred 20 leti,” je dodal.<\/p>\n
Avtorji projekta bodo ob tem raziskovali, kako se ljudje odzivajo na robota. “Primarno nas zanima, kako dejansko lahko sploh tak\u0161nega humanoidnega robota umestimo v okolje bolni\u0161nice. Ker tu gre za zelo kompleksno, dinami\u010dno okolje, polno ovir, ki jih ni mogo\u010de predvideti, se jim pa je treba znati umakniti, da nisi v napoto. Poleg tega so tu \u0161e eti\u010dni oziroma socialni zadr\u017eki okolja, kaj sploh lahko robot dela,” je \u0161e pojasnil Mlakar.<\/p>\n
Robot bo ves \u010das pod nadzorom upravitelja, \u010deprav ima dolo\u010deno stopnjo avtonomije. “Odzove se na ime in v primeru, da se ljudje pogovarjajo o njem, sli\u0161i in prihiti. Govori slovensko, uporablja geste, zaznava uporabnika in njegova \u010dustva, iz pogovora s \u010dlovekom zna razbrati, kako se \u010dlovek po\u010duti, zmore prepoznati znake anksioznosti in depresije,” je \u0161e povedal sogovornik.<\/p>\n
Vodilni partner projekta je mariborska fakulteta za elektrotehniko, ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko, za psiholo\u0161ke vidike skrbijo partnerji z oddelka za psihologijo mariborske filozofske fakultete, klini\u010dni del oziroma realno okolje pa bo prispeval UKC Maribor.<\/p>\n
Trenutno z robotom \u0161e ne morejo fizi\u010dno tja, saj morajo najprej pridobiti dovoljenje eti\u010dne komisije. “Zdaj zaklju\u010dujemo priprave protokolov za eti\u010dno odobritev, potem pa ra\u010dunamo, da bomo nekje maja za\u010deli robota uvajati neposredno na oddelkih. Predvidoma julija bomo za\u010deli prave klini\u010dne \u0161tudije,” je pojasnil Mlakar.<\/p>\n
Robota bodo najprej preizkusili na oddelkih za torakalno in \u017eilno kirurgijo UKC Maribor.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Fakulteti za elektrotehniko, ra\u010dunalni\u0161tvo in informatiko Univerze v Mariboru v sodelovanju s tamkaj\u0161njo filozofsko fakulteto in Univerzitetnim klini\u010dnim centrom (UKC) Maribor razvijajo robota za podporo pri oskrbi bolnikov v bolni\u0161nici. Poimenovali so ga Frida, kmalu pa naj bi se ji pridru\u017eil \u0161e Smiljan.<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":249633,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[19547,1695,19546,5615,1687],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n