Pobudniki presoje ustavnosti in zakonitosti odloka o prepovedi ponujanja blaga in storitev v delu, ki se nana\u0161a na ponujanje storitev, so bili gospodarski subjekti razli\u010dnih pravnoorganizacijskih oblik. Odlok je vlada sprejela 15. marca lani, veljati pa je za\u010del dan pozneje, ko se je zaradi epidemije ustavilo javno \u017eivljenje v Sloveniji. Nato je bil ve\u010dkrat spremenjen in dopolnjen.<\/p>\n
Pobudniki so vladi med drugim o\u010ditali, da z odlokom po lastni presoji, brez kakr\u0161nihkoli zakonskih omejitev in meril, izvirno odlo\u010da o omejevanju pravic posameznikov.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de je, kot so danes zapisali v sporo\u010dilu za javnost, opozorilo na svojo dosedanjo presojo, po kateri izvr\u0161ilna oblast ne sme izvirno urejati vpra\u0161anj, ki sodijo na podro\u010dje zakonodajnega urejanja. Kadar zakonodajalec izvr\u0161ilno oblast pooblasti za izdajo podzakonskega predpisa, mora v temelju sam urediti vsebino, ki naj bo predmet predpisa, ter dolo\u010diti okvire in usmeritve za podrobnej\u0161e podzakonsko urejanje.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de je poudarilo, da je zahteva po dolo\u010dnosti zakonske podlage \u0161e posebej stroga, kadar gre za omejevanje \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din. Splo\u0161ni akt, s katerim se neposredno posega v \u010dlovekove pravice ali temeljne svobo\u0161\u010dine nedolo\u010denega \u0161tevila posameznikov, je lahko le zakon.<\/p>\n
Ko gre za urejanje svobode dela in svobodne gospodarske pobude zaradi prepre\u010devanja \u0161irjenja nalezljive bolezni, po oceni ustavnega sodi\u0161\u010da sicer ni v neskladju z ustavo, \u010de zakonodajalec zaradi u\u010dinkovitega varstva \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din ter izvr\u0161evanja pozitivnih obveznosti, ki izhajajo iz ustave, izjemoma prepusti izvr\u0161ilni oblasti predpisovanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo nedolo\u010denega \u0161tevila gospodarskih subjektov. Vendar pa morajo biti v zakonu dolo\u010dena ustrezna varovala pred arbitrarnim omejevanjem \u010dlovekovih pravic in temeljnih svobo\u0161\u010din.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de je presodilo, da izpodbijana zakonska ureditev tej ustavni zahtevi ne zado\u0161\u010da, saj vladi prepu\u0161\u010da, da po lastnem preudarku dolo\u010da trajanje omejitev in prepovedi, s katerimi se posega v svobodo dela in svobodno gospodarsko pobudo gospodarskih subjektov. Ob tem pa zakon tudi ne dolo\u010da varoval, ki bi omejila prosto presojo vlade, kot sta dol\u017enost posvetovanja in sodelovanja s stroko ter obve\u0161\u010danje javnosti o okoli\u0161\u010dinah in strokovnih stali\u0161\u010dih, ki so pomembna za odlo\u010danje o ukrepih. Ob tem je sodi\u0161\u010de presodilo tudi, da zakon o nalezljivih boleznih ne daje podlage za sprejemanje ukrepov na podro\u010dju ponujanja storitev, temve\u010d le za blago (in izdelke).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ustavno sodi\u0161\u010de je odlo\u010dilo, da je del zakona o nalezljivih boleznih, ki je bil podlaga za odlok o prepovedi ponujanja blaga in storitev, sprejet marca lani ob za\u010detku epidemije covida-19, v neskladju z ustavo. Neskladje je treba odpraviti v dveh mesecih. Posledi\u010dno je neustaven tudi vladni odlok, ki ga je treba po mnenju sodnikov razveljaviti.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":460523,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[18338,5336],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n