Pri projektu, ki letos poteka s sloganom Zajtrk s sadjem, super dan sodeluje 15 vladnih in nevladnih organizacij, letos nad organizacijo bdi Zadru\u017ena zveza Slovenija. Ta se je na prelomnici v novo desetletje projekta, ki se je za\u010del leta 2011, po besedah predsednika Boruta Florjan\u010di\u010da odlo\u010dila, da mu doda \u0161e zgodbo o kme\u010dkem obroku.<\/p>\n
Kot je na dana\u0161nji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil Florjan\u010di\u010d, so kruhu, maslu, medu, mleku in jabolku dodali \u0161e zgodbo o nekem tradicionalnem kme\u010dkem obroku. “Tu je ajda, ajdovi \u017eganci, pre\u017eganka, kislo mleko, prosena ka\u0161a z jabolki,” je dejal in poudaril pomen tradicionalne slovenske hrane. Zanj je pomembno, da odlo\u010devalci v javnih zavodih z ve\u0161\u010dino in \u0161irino, ki jo daje zakon o javnem naro\u010danju, izberejo tisto, kar pridelajo kmetje, zadruge in kmetijska podjetja.<\/p>\n
Tradicionalni slovenski zajtrk, ki je prerasel v dan slovenske hrane, je po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jo\u017eeta Podgor\u0161ka izredno pomemben v promociji hrane slovenskega porekla. “To je ve\u010d kot zajtrk, gre za vzgojo slovenskih bodo\u010dih potro\u0161nikov,” je dejal in dodal, da moramo vzgojiti generacijo, ki bo verjela, da je doma\u010da hrana vredna zaupanja, ko se bodo odlo\u010dali za nakup hrane.<\/p>\n
Minister je zadovoljen z rastjo povpra\u0161evanja po hrani slovenskega porekla. Smer je po njegovem mnenju prava, a bo verjetno treba prete\u010di celo obdobje generacije, da pridemo do druga\u010dnih odlo\u010ditev pri samih potro\u0161nikih, pridelovalci pa morajo narediti to, da jim bodo potro\u0161niki tudi \u010dez desetletja lahko zaupali.<\/p>\n
Podgor\u0161ek je poudaril tudi odgovornost vseh pridelovalcev in pomen kupovanja slovenske ekolo\u0161ke in lokalne hrane s strani javnih prehranskih obratov, povezati je treba pridelovalce pri zagotavljanju \u017eivil, poiskati dober kontakt dobave dnevnih dobav, logisti\u010dnih povezav, da bi bilo sodelovanje \u0161e bolj u\u010dinkovito.<\/p>\n
Z bolj\u0161o povezanostjo, sodelovanjem in bolj\u0161im na\u010drtovanjem se lahko po oceni direktorica Zbornice kmetijskih in \u017eivilskih podjetij Tatjane Zagorc veliko dose\u017ee, tako bo v javne zavode pri\u0161lo ve\u010d lokalnih ponudnikov. “V sodelovanju je mo\u010d,” je dejala in ocenila, da treba graditi naprej, probleme, ki se pojavijo, pa je treba re\u0161iti in pospraviti.<\/p>\n
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je pred evropskim tednom zmanj\u0161evanja odpadkov izpostavil pomen zmanj\u0161evanja odpadne hrane. “Zaskrbljujo\u010de je, da veliko hrane zavr\u017eemo, kar 68 kilogramov na osebo na leto, od tega je 40 odstotkov hrane, ki je u\u017eitna,” je dejal in izrazil veselje, da je v projektu dneva slovenske hrane in tradicionalnega zajtrka zavr\u017ekov manj.<\/p>\n
Polovica od vse zavr\u017eene hrane nastane namre\u010d v gospodinjstvih, zato je treba spremeniti nakupovalne vzorce, potro\u0161nike je treba ozave\u0161\u010dati, da kupujejo racionalno, preudarno, zdravo in toliko kot rabijo. Odpadna hrana povzro\u010da pribli\u017eno sedem odstotkov emisij toplogrednih plinov, z malimi koraki, da ne prihaja do zavr\u017ekov, pa lahko veliko prispevamo k razoglji\u010denju okolja, je \u0161e povedal Vizjak.<\/p>\n
Ko so otrokom in mladostnikom leta 2011 prvi\u010d postregli zajtrk, je bilo v vrtce in \u0161ole dostavljenih ve\u010d kot 19.000 kilogramov kruha, 2600 kilogramov masla, 53.600 litrov mleka, 3220 kilogramov medu in 32.000 kilogramov jabolk, je navedla v. d. generalna direktorica direktorata za pred\u0161olsko vzgojo in osnovno \u0161olstvo Helena Kujund\u017ei\u0107 Luka\u010dek. Letos bo zaradi epidemiolo\u0161kih razmer druga\u010de, saj bodo nekateri zaradi bolezni ali karantene zajtrkovali doma. \u010ce bi bili vsi otroci v vrtcih in \u0161olah, bi bilo v projekt vklju\u010denih skupaj 310.200 otrok ter vzgojiteljev in u\u010diteljev.<\/p>\n
Zajtrk je dobra nalo\u017eba v zdravje, ozave\u0161\u010danje pa je v zadnjem desetletju prispevalo tudi k bolj\u0161im prehrajevalnim navadam, je ocenila vodja Sektorja za varovanje zdravja pri ministrstvu za zdravje Marija Recek in nadaljevala, da vsak dan zajtrkuje 40 odstotkov otrok in mladostnikov ter 60 odstotkov odraslih. Poleg vsakodnevnega zajtrka je pomembna tudi telesna aktivnost, zato je pozvala vse k vsakodnevnemu gibanju, morda le k sprehodu ali hitremu skoku na najbli\u017eji hrib.<\/p>\n
Predsednika \u010cebelarske zveze Slovenije Bo\u0161tjana No\u010da veseli, da je projekt, ki so ga kot medeni zajtrk zasnovali v \u010debelarski zvezi, postal neke vrste gibanje. Projekt je po njegovem potreben nadgradnje, nadgraditi ga je treba s tipi\u010dnimi jedmi iz slovenske kulinarike, pa tudi \u010dasovno – predlagali so \u017ee teden slovenske hrane.<\/p>\n
Tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman \u017dvegli\u010d je ocenil, da je treba tradicionalni zajtrk in dan slovenske hrane nadgraditi. Iz vrtcev in osnovnih \u0161ol bi ga raz\u0161iril na ostale dr\u017eavne javne zavode, kot so denimo bolni\u0161nice in domovi za starej\u0161e.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dnevu slovenske hrane in projektu Tradicionalni slovenski zajtrk, ki bo v vrtcih in \u0161olah potekal 19. novembra, je letos dodana \u0161e zgodba o tradicionalnem kme\u010dkem obroku. Ta ozave\u0161\u010devalni projekt mladih o lokalno pridelani hrani in prehranskih navadah je pomemben, tudi v lu\u010di zmanj\u0161evanja koli\u010dine zavr\u017eene hrane in vplivu na podnebje.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":322737,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[1595,7037],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n