Po zadnjih priporo\u010dilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je namre\u010d meja za kakovosten zrak glede koncentracije drobnih delcev PM 2,5 postavljena pri petih mikrogramih na kubi\u010dni meter.<\/p>\n
V raziskavo Evropske agencije za okolje je bilo vklju\u010denih 41 dr\u017eav, 27 \u010dlanic Evropske unije in \u0161e druge dr\u017eave evropske celine.<\/p>\n
Kot so med tednom sporo\u010dili z EEA, so na zdravje prebivalcev EU vplivali trije veliki onesna\u017eevalci – drobni delci, du\u0161ikov dioksid in prizemni ozon. Najve\u010d smrti, 307.000, so povzro\u010dili drobni delci, medtem ko je do 40.400 prezgodnjih smrti posledica kroni\u010dne izpostavljenosti du\u0161ikovemu dioksidu, do 16.800 prezgodnjih smrti pa izpostavljenosti prizemnemu ozonu. Kot so pojasnili raziskovalci, se zaradi razli\u010dnih korelacij med temi tremi onesna\u017eevalci smrti ne da zdru\u017eiti v eno \u0161tevilko.<\/p>\n
EEA je v poro\u010dilu predstavila tudi prednosti, ki jih prina\u0161a izbolj\u0161anje kakovosti zraka glede na nove smernice WHO. Raziskava pa ka\u017ee tudi napredek pri na\u010drtu EU za doseganje ni\u010delne onesna\u017eenosti zraka. Ta predvideva, da bi se do leta 2030 prezgodnje smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem zmanj\u0161ale za ve\u010d kot 55 odstotkov. Podatki raziskave namre\u010d ka\u017eejo, da je EU trenutno na dobri poti za dosego tega cilja, saj se je \u0161tevilo teh smrti med letoma 2005 in 2019 zmanj\u0161alo za pribli\u017eno tretjino.<\/p>\n
Kakovost zraka se je v Evropi leta 2019 glede na leto 2018 izbolj\u0161ala, kar se je pokazalo tudi v manj negativnih vplivih na zdravje. Zmanj\u0161anje onesna\u017eenosti je posledica dolgoro\u010dnega trenda, za katerega so poskrbele usmeritve k zmanj\u0161anju izpustov toplogrednih plinov in \u010distej\u0161emu zraku, pravijo pri EEA.<\/p>\n
“Dihati \u010dist zrak bi morala biti osnovna \u010dlovekova pravica. To je nujen pogoj za zdrave in produktivne dru\u017ebe. \u010ceprav se je kakovost zraka v na\u0161i regiji v zadnjih letih izbolj\u0161ala, pa nas \u0161e vedno \u010daka dolga pot, da bomo dosegli stopnje iz novih priporo\u010dil WHO,” je dejal regionalni direktor WHO za Evropo Hans Henri P. Kluge.<\/p>\n
Onesna\u017eenost zraka je glavni razlog prezgodnjih smrti in bolezni ter predstavlja najve\u010dje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi. Sr\u010dna obolenja in kapi so najpogostej\u0161i razlogi prezgodnjih smrti, ki jih povzro\u010di onesna\u017eenost zraka, temu pa sledijo plju\u010dne bolezni in rak plju\u010d.<\/p>\n
Kot je EEA objavila septembra, je onesna\u017eenost zraka v ve\u010dini \u010dlanic EU \u0161e vedno prevelika. Po podatkih WHO po svetu letno zaradi onesna\u017eenega zraka umre sedem milijonov ljudi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Onesna\u017eenost zraka je bila v Evropi tudi leta 2019 pogost razlog za prezgodnje smrti in bolezni, ka\u017ee analiza Evropske agencije za okolje (EEA). Ta razkriva, da je leta 2019 zaradi izpostavljenosti drobnim delcem PM 2,5 umrlo 307.000 ljudi, med katerimi bi jih 178.000 lahko pre\u017eivelo, \u010de bi dr\u017eave upo\u0161tevale zadnje smernice glede \u010distej\u0161ega zraka.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":179865,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[1768,6915],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n