Novembra je primanjkljaj dr\u017eavnega prora\u010duna po za\u010dasnih podatkih zna\u0161al 303 milijone evrov, v 11 mesecih leta pa 2,641 milijarde evrov. Brez neposrednega u\u010dinka covidnih ukrepov je v 11 mesecih zna\u0161al 577 milijonov evrov, je v najnovej\u0161i mese\u010dni publikaciji povzel fiskalni svet.<\/p>\n
Prihodki so v 11 mesecih dosegli 9,945 milijarde evrov in so bili medletno vi\u0161ji za 19,1 odstotka. “Rast je bila v pomembni meri posledica u\u010dinka nizke osnove, saj so lani ob za\u010detku epidemije namre\u010d prihodki ob\u010dutno upadli, ter tudi razmeroma hitrega okrevanja gospodarske aktivnosti letos,” so navedli. Prihodki so bili brez upo\u0161tevanja neposrednega u\u010dinka protikoronskih ukrepov medletno vi\u0161ji za 8,9 odstotka.<\/p>\n
Kot so opozorili v fiskalnem svetu, je v oceni realizacije za leto\u0161nje leto, ki jo je ministrstvo za finance pripravilo septembra, predvidena 21,5-odstotna rast skupnih prihodkov v 2021. K njej naj bi najve\u010d prispevali prihodki iz EU sredstev in DDV.<\/p>\n
Prihodki iz DDV, tro\u0161arin, dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb so bili v 11 mesecih letos vi\u0161ji za 21 odstotkov, brez covidnih ukrepov pa za 10,5 odstotka. Rast prihodkov od dohodnine v vi\u0161ini 31,9 odstotka povezujejo z visoko rastjo pla\u010d zlasti zaradi dodatkov v javnem sektorju. Rast nedav\u010dnih prihodkov v vi\u0161ini 16,9 odstotka je predvsem posledica izrazito visoke rasti januarja iz vi\u0161jih izrednih prihodkov iz naslova novega zadol\u017eevanja in rasti maja kot posledica podeljene koncesije za prodane licence mobilne telefonije.<\/p>\n
Prihodki od EU sredstev so se pove\u010dali za 6,5 odstotka. “V zadnjem mesecu leta bi moralo biti za realizacijo projekcij prora\u010duna realiziranih \u0161e 972 milijonov evrov. Znova preve\u010d optimisti\u010dne projekcije je ministrstvo prepoznalo v oceni realizacije iz septembra, ko je letno oceno zni\u017ealo za 414 milijonov evrov. Tudi po tej naj bi v zadnjem mesecu leta ti prihodki zna\u0161ali le nekoliko manj kot v 11 mesecih skupaj in naj bi bili medletno vi\u0161ji kar za 426 odstotkov,” so poudarili.<\/p>\n
Prora\u010dunski odhodki so bili v prvih 11 mesecih leta za 14,7 odstotka vi\u0161ji kot v enakem obdobju lani, kar je bilo predvsem posledica covidnih ukrepov. “Brez tega u\u010dinka bi bili odhodki za 8,2 odstotka vi\u0161ji, kar je precej ve\u010d od dolgoletnega povpre\u010dja,” so zapisali in dodali, da je bila skoraj polovica skupne rasti odhodkov posledica vi\u0161jih stro\u0161kov dela. Tudi brez upo\u0161tevanja covidnih dodatkov je rast skupnih stro\u0161kov dela zna\u0161ala po njihovem razmeroma visokih 6,6 odstotka.<\/p>\n
Odhodki za investicije so bili v 11 mesecih medletno vi\u0161ji za 49,2 odstotka, s prora\u010dunom je bila za letos predvidena 116,6-odstotna rast. “V zadnjem mesecu leta bi moralo biti tako za uresni\u010ditev projekcij realiziranih \u0161e za ve\u010d kot milijardo evrov investicij, kar bi bilo okoli 180 milijonov evrov ve\u010d kot v celotnem lanskem letu,” so ponazorili. Ministrstvo je preve\u010d ambiciozne na\u010drte prepoznalo v oceni septembrske realizacije, ki je za 412 milijonov evrov ni\u017eja od sprejetega prora\u010duna. “Tudi to bi pomenilo, da bi se morali odhodki za investicije v decembru pove\u010dati kar za 112,5 odstotka,” so izra\u010dunali.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Najnovej\u0161i podatki o stanju prora\u010duna po navedbah fiskalnega sveta potrjujejo opozorila, da bo dejanska realizacija verjetno manj\u0161a od ocen v prora\u010dunskih dokumentih. “Projekcije v sprejetih dokumentih tako znova ne temeljijo na ustreznih osnovah, s tem pa se pove\u010dujejo tveganja za strukturno slab\u0161anje javnih financ,” je opozoril fiskalni svet.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":437054,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[15456,8251],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n