O novi razli\u010dici omikron po Ihanovih besedah \u0161e ni znanega dovolj, da bi lahko govorili o morebitnih spremembah covidnih ukrepov, je pa smiselna previdnost. Omikron v Ju\u017eni Afriki \u017ee nadome\u0161\u010da razli\u010dico delta, po prvih \u0161tudijah s tega obmo\u010dja pa je \u0161e bolj nalezljiv od delte. A to ne pomeni, da bo razli\u010dico delta izpodrinil tudi v Evropi in v ZDA. “V Ju\u017eni Afriki so razmere vendarle specifi\u010dne, epidemija razli\u010dice delta se je tam nekako kon\u010dala”, pojasnjuje Ihan. Lahko, da bo omikron, tako kot mnoge druge razli\u010dice, “neuspe\u0161en” in bo hitro izginil.<\/p>\n
Omikron so zaenkrat v Evropi na\u0161li prete\u017eno pri uvo\u017eenih primerih, zbolevanja po oku\u017ebi pa niso bila te\u017eka. Tudi u\u010dinkovitost delovanja cepiv proti covidu-19 na novo razli\u010dico \u0161e ni znana. Prvi rezultati sicer ka\u017eejo, da bi bila lahko slab\u0161e u\u010dinkovita.<\/p>\n
Proizvajalca mRNK cepiv, torej Pfizer in Moderna, se po Ihanovih besedah pripravljata na tri mo\u017ene odzive. Prvi je po\u017eivitveni odmerek z morebitno pove\u010dano koli\u010dino mRNK pri Moderni, kar pomeni standardni odmerek namesto dosedanjega polovi\u010dnega. S tem bi dosegli dovolj veliko koncentracijo protiteles, ki bi zado\u0161\u010dala v primeru, da se omikron ne bi bistveno razlikoval od delte glede t. i. imunskega pobega, torej odpornosti virusa na za\u0161\u010dito cepljenih in prebolelih.<\/p>\n
\u010ce je imunski pobeg omikrona pomembno ve\u010dji od delte, je mogo\u010de v proizvodnjo v kratkem \u010dasu dati kombinirano cepivo dosedanjih razli\u010dic, ki je \u017ee pre\u0161lo predklini\u010dne faze testiranja in s svojimi mutacijami obsega tudi ve\u010dji del mutacij omikrona.<\/p>\n
Tretja mo\u017enost pa je priprava novega, omikron cepiva, pojasnjuje. A tudi proizvajalci cepiv bodo odlo\u010ditev sprejeli \u010dez kak\u0161en teden.<\/p>\n
Ob tem opominja, da glavni problem v Sloveniji trenutno predstavlja razli\u010dica delta, ki polni enote intenzivnih terapij in je zdravstvo spravila preko roba zmogljivosti.<\/p>\n
Alojz IhanIhan pojasnjuje, da imunost po cepljenju, kot je ve\u010dkrat sli\u0161ati, ne uga\u0161a, temve\u010d se zmanj\u0161a u\u010dinkovitost nastalih protiteles proti novim razli\u010dicam koronavirusa. Cepiva so bila namre\u010d narejena za za\u0161\u010dito pred “klasi\u010dno Wuhansko razli\u010dico”.<\/p>\n
Po cepljenju nastane velika koli\u010dina protiteles, ki nato hitro upada. \u010ce bi \u0161e vedno kro\u017eila klasi\u010dna razli\u010dica koronavirusa, bi koncentracija protiteles zadostovala za za\u0161\u010dito od osem do devet mesecev po cepljenju. Proti delti pa vsaj tretjina nastalih protiteles ne deluje, zato za za\u0161\u010dito potrebujemo ve\u010djo koncentracijo protiteles. “Padanje nivoja protiteles tako kvalitetno prepre\u010duje oku\u017ebe do \u0161tiri ali pet mesecev po cepljenju”, razlaga Ihan. Slovenski strokovnjaki zato vsem starej\u0161im od 18 let svetujejo cepljenje s po\u017eivitvenim odmerkom po \u0161estih mesecih od osnovnega cepljenja.<\/p>\n
Pri cepljenju na za\u010detku nastane okoli desetkrat ve\u010d protiteles kot po naravni oku\u017ebi. Pri slednji gre za posledico agresivnega vdora virusa v sluznico, ki zaradi velikega vnetja tako po\u0161koduje podro\u010dne bezgavke, da te ne morejo tvoriti dovolj protiteles. Cepivo, zlasti tipa mRNK, pa ne po\u0161koduje bezgavk, pa\u010d pa v njih izjemno pospe\u0161i razmno\u017eevanje imunskih celic, limfocitov B, ki tvorijo protitelesa, poudarja.<\/p>\n
Po drugi strani pa se po naravni oku\u017ebi virus raz\u0161iri \u0161iroko po organizmu, in zlasti v \u010drevesnih celicah lahko, kot ka\u017ee, vsaj v sledovih vztraja \u0161e tedne in mesece. To nudi mo\u017enost imunskemu sistemu, da v trebu\u0161nih bezgavkah ves ta \u010das izpopolnjuje in “trenira” svojo obrambo proti virusu, podobno, kot bi \u010dlovek dobil pet ali \u0161est cepiv zapored. Zato se po naravni oku\u017ebi razvije zelo \u0161iroka pahlja\u010da protiteles proti virusu, ta protitelesa pa imajo zaradi dolgotrajnega dozorevanja tudi trdnej\u0161o vezavo na virusne proteine. Zaradi tovrstnih, dobro natreniranih spominskih celic, prebolevniki redko te\u017eko zbolijo po ponovni oku\u017ebi, izjema so starej\u0161i ljudje, katerih imunski sistem niti nima ve\u010d zmo\u017enosti kvalitetnega treniranja imunskega odziva.<\/p>\n
Po drugi strani pa Ihan spominja, da prebolela oku\u017eba ne pu\u0161\u010da velike koncentracije protiteles, ki bi \u0161\u010ditila pred ponovno oku\u017ebo in prena\u0161anjem bolezni. Zato je z vidika za\u0161\u010dita idealna t. i. hibridna imunost – kombinacija cepljenja in prebolelosti.<\/p>\n
Pred pojavom razli\u010dice delta je bilo po ocenah Ihana v Sloveniji \u0161e od 300.000 do 400.000 oseb, ki niso bile cepljene, prav tako pa se z virusom \u0161e niso oku\u017eile, zato pred njim niso za\u0161\u010ditene. Koliko je takih po pojavu razli\u010dice delta, \u0161e ni znano. Ob tem opozarja, da se zaradi novih, bolj nalezljivih razli\u010dic, nekateri vra\u010dajo v omenjeno skupino ljudi.<\/p>\n
Za zaustavitev \u0161irjenja razli\u010dice delta bi bilo sicer potrebno dose\u010di 80-odstotno precepljenost. Vi\u0161ina \u017eelene precepljenosti za zaustavitev \u0161irjenja omikrona pa bo znana, ko bodo strokovnjaki dokon\u010dno potrdili, za kako nalezljivo razli\u010dico gre.<\/p>\n
Izbolj\u0161anje epidemiolo\u0161ke slike, ki smo mu pri\u010da v zadnjem \u010dasu, imunolog sicer pripisuje ve\u010d dejavnikom. Kro\u017eenje virusa upo\u010dasnjujejo cepljeni s po\u017eivitvenimi odmerki, pa tudi cepljeni z osnovno shemo, prebolevniki ter ljudje, ki se obna\u0161ajo odgovorno in upo\u0161tevajo pogoj preboleli, cepljeni, testirani (PCT).<\/p>\n
“Ko za\u010dnejo ljudje zbolevati, ko se za\u010dnejo polniti bolni\u0161nice, ko se za\u010dnejo polniti intenzivne enote, ko poznamo ljudi, ki so resneje zboleli, takrat se dru\u017ebeno ozra\u010dje spremeni,” je opisal premik k ve\u010djemu spo\u0161tovanju covidnih ukrepov.<\/p>\n
Poudarja, da zdravila proti covidu-19, ki bi bilo bolj u\u010dinkovito od cepljenja, ni. Idealna bi bila zdravila, ki bi jih lahko vzeli peti ali \u0161est dan po oku\u017ebi, ko se za\u010dne bolezen slab\u0161ati in bi jih jemali samo tisti, ki jim grozi huj\u0161i potek bolezni, a takih zdravil \u0161e ni na vidiku.<\/p>\n
Sedanja zdravila so predvsem “nukleotidni zaviralci nastajanja virusa”, na primer molnupiravir, ki jih je potrebno vzeti \u010dim prej po oku\u017ebi. Uporaba takih zdravil je tako namenjena posebej ogro\u017eenim skupinam. “Kar pomeni, da na koncu \u0161e vedno velja, da je edino cepljenje tisto, ki za\u0161\u010diti vse,” opominja Ihan.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010ce se izka\u017ee, da je nova razli\u010dica koronavirusa omikron bolj nalezljiva in manj patogena, torej manj nevarna za \u010dloveka, bo to celo ugodno, je za STA pojasnil imunolog Alojz Ihan. Ve\u010dja nalezljivost bo sicer najverjetneje terjala prilagoditev cepiv. \u010ce bo omikron podobno nalezljiv kot delta, pa bodo zadostovali po\u017eivitveni odmerki trenutnih cepiv.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":461806,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[17402,19605,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n