“V kolikor boste poslanke in poslanci zakon sprejeli, lahko pri\u010dakujemo, da se bo v prihodnje ve\u010dina grajenega okolja v Sloveniji na\u010drtovala brez sodelovanja arhitektov, ali pa zgolj z omejeno vlogo te stroke. Zavra\u010damo trditve zagovornikov zakona, da ta uvaja enakopravnost med strokami,” so v pismu poslancem zapisali na zbornici. Zavrnili so tudi trditve, da se arhitekti borijo za privilegiran polo\u017eaj svoje stroke.<\/p>\n
Zbornica izpostavlja, da sodelovanje arhitekta pri na\u010drtovanju stavbe ne bo ve\u010d pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja. “Zakon sicer na ve\u010d mestih govori o sodelovanju vseh strok, a gre zgolj za moralne nagovore brez pravnega u\u010dinka,” opozarjajo. Po njihovi oceni je pomemben 54. \u010dlen predloga zakona, ki govori o pogojih pridobitve gradbenega dovoljenja – tam sodelovanja strok ni, zadostuje zgolj podpis vodje projektiranja, ki bo odslej lahko predstavnik katerekoli stroke, ne glede na vrsto objekta.<\/p>\n
“Ker je ve\u010dina arhitekturnih lastnosti stavbe dolo\u010denih \u017ee z gradbenim dovoljenjem, za pridobitev gradbenega dovoljenja pa sodelovanje arhitekta ni ve\u010d obvezno, nova ureditev pomeni predvsem to, da bodo odslej vsi in\u017eenirji pridobili licenco opravljanja strokovnega dela arhitektov, arhitekti pa bodo na ta na\u010din izklju\u010deni iz na\u010drtovanja grajenega bivalnega okolja,” opozarjajo.<\/p>\n
S tem zakonom po oceni zbornice znanja in ve\u0161\u010dine arhitekturnega projektiranja postanejo nepotrebne, sodelovanje arhitekta pri na\u010drtovanju stavb pa je mo\u017eno relativno enostavno zaobiti. “Enakopravnost strok, o kateri govori predlagatelj zakona, je predvsem enakopravnosti vseh strok, da prevzemajo in opravljajo delo arhitektov,” so kriti\u010dni.<\/p>\n
Vse stroke morajo biti po mnenju zbornice enakopravne, niso pa vse stroke enake – arhitektura je po njihovih pojasnilih posebna v tem, da se njeno bistvo zgodi \u017ee na za\u010detku na\u010drtovanja, ob snovanju stavbe in njenem ume\u0161\u010danju v prostor.<\/p>\n
“S pridobitvijo gradbenega dovoljenja so dolo\u010dene klju\u010dne arhitekturne lastnosti stavbe, kot so umestitev, gabariti, funkcionalna zasnova in podoba. Zato ureditev, po kateri sodelovanje arhitekta ni ve\u010d potrebno do pridobitve gradbenega dovoljenja, pomeni preprosto, da arhitekture ve\u010d ni,” so zapisali.<\/p>\n
S potrditvijo zakona \u0161kode ne bodo utrpeli zgolj arhitekti, \u0161e veliko ve\u010djo bosta utrpeli kvaliteta grajenega bivalnega okolja in blaginja ljudi, ki bi jim zakoni morali slu\u017eiti, so prepri\u010dani. O zakonu bo DZ odlo\u010dal na izredni seji, ki se za\u010dne v sredo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je pred glasovanjem o novem gradbenem zakonu v DZ poslance \u0161e enkrat opozorila na po njihovi oceni \u0161kodljive posledice zakonskega predloga. “Z zakonom se kot dru\u017eba dolgoro\u010dno odpovedujemo arhitekturni stroki,” menijo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":462176,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[3475,5525,5746],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n