“Notranji ministri so sklenili, da je Hrva\u0161ka izpolnila pogoje, potrebne za izvajanje vseh delov schengenskega zakonika,” je najprej po Twitterju sporo\u010dilo slovensko predsedstvo. To so sicer ministri tudi zapisali v sklepe.<\/p>\n
Hojs, ki je kot predsedujo\u010di tej sestavi Sveta EU vodil zasedanje, je nato na novinarski konferenci izpostavil, da so ministri ugotovili pripravljenost Hrva\u0161ke na vstop v schengensko obmo\u010dje. S to soglasno podporo je po njegovih besedah uspelo nekaj, kar se je pred za\u010detkom slovenskega predsedovanja zdelo morda nemogo\u010de.<\/p>\n
Ta pomemben dose\u017eek je sicer zgolj prvi korak pri vstopanju Hrva\u0161ke v schengensko obmo\u010dje, je izpostavil slovenski minister. Ob tem je poudaril tudi, da verjame, da bodo naslednji sledili razmeroma hitro ter da bo tudi meja med Slovenijo in Hrva\u0161ko v bli\u017enji prihodnosti padla.<\/p>\n
Hojs je \u017ee ob prihodu na zasedanje izrazil optimizem, da bodo ministri danes v Bruslju sprejeli sklepe glede pripravljenosti Hrva\u0161ke na vstop v schengen. Zadr\u017eke, ki pa naj bi bili le postopkovne narave, sta imeli na koncu po neuradnih informacijah le \u0161e Nizozemska in \u0160vedska, a sta jih danes umaknili.<\/p>\n
Tudi evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson je danes po zasedanju izpostavila, da je soglasno sprejetje sklepov o pripravljenosti Hrva\u0161ke na vstop v schengen resni\u010dno velik dose\u017eek.<\/p>\n
Evropska komisija je oceno, da Hrva\u0161ka izpolnjuje pogoje za vstop v schengensko obmo\u010dje, sicer sprejela oktobra 2019. Dana\u0161nje sprejetje sklepov je bil naslednji nujen korak na poti do kon\u010dne odlo\u010ditve.<\/p>\n
Naslednji korak je sklep Sveta, torej \u010dlanic unije, z okvirnim datumom vstopa, ki se sprejema z navadno ve\u010dino. Nato mora mnenje o tem podati Evropski parlament, sledi nekaj mesecev za posvetovanje. Potem \u010dlanice potrdijo svoj sklep in tako sprejmejo kon\u010dno odlo\u010ditev, za kar je potrebno soglasje.<\/p>\n
Kdaj bodo \u010dlanice sprejele kon\u010dno odlo\u010ditev, za zdaj ni znano. Bolgarija in Romunija kljub pozitivni oceni komisije \u010dakata na ta korak \u017ee zelo dolgo. Njun vstop je bil sprva predviden marca 2011, vendar sta tedaj Nem\u010dija in Francija temu odlo\u010dno nasprotovali, \u010de\u0161 da morata dr\u017eavi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.<\/p>\n
Razplet je povezan tudi z reformo schengenskega obmo\u010dja. Komisija bo predlog za prenovo schengenskega zakonika predstavila prihodnji teden. Veliko bo odvisno od naslednjega, francoskega predsedstva. Francija je bila doslej med bolj zadr\u017eanimi \u010dlanicami, ko je \u0161lo za vpra\u0161anje \u0161iritev schengenskega obmo\u010dja.<\/p>\n
V schengnu naj ne bi bilo sistemati\u010dnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem in pandemija covida-19 postavljajo pod vpra\u0161aj eno od \u0161tirih temeljnih svobo\u0161\u010din unije, prosto gibanje. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo pre\u017eivetje.<\/p>\n
V schengenskem prostoru je sedaj 26 dr\u017eav. Med njimi je 22 \u010dlanic EU – zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrva\u0161ka in Ciper – ter \u0161tiri ne\u010dlanice – Norve\u0161ka, Islandija, \u0160vica in Liechtenstein. Slovenija je postala \u010dlanica decembra leta 2007.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Notranji ministri EU so danes v Bruslju sklenili, da je Hrva\u0161ka pripravljena na vstop v schengen. Sprejetje sklepov o tem je nujen korak na poti do kon\u010dne odlo\u010ditve o novi \u0161iritvi schengenskega prostora. Kdaj jo bodo \u010dlanice sprejele, za zdaj ni znano. Minister Ale\u0161 Hojs verjame, da bodo naslednji koraki sledili razmeroma hitro.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":462276,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[1810,6515],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n