“Bistveno obse\u017enej\u0161e ekonomsko-politi\u010dno podpiranje gospodarstva v primerjavi z evrskim obmo\u010djem in \u0161e posebno z dr\u017eavami jugovzhodne Evrope ni imelo leta 2020 v Sloveniji nobenega ugodnej\u0161ega u\u010dinka na bruto doma\u010di proizvod (BDP) ali socialno ogro\u017eenost, medtem ko sta se primanjkljaj in dolg zaradi tega pove\u010dala bistveno bolj,” Boleta povzemajo v \u010dasniku.<\/p>\n
Po njegovih besedah je bil leta 2019 javnofinan\u010dni primanjkljaj v Sloveniji slab\u0161i le od desetih odstotkov dr\u017eav obmo\u010dja z evrom, medtem ko je bil leta 2020 slab\u0161i kar od 80 odstotkov dr\u017eav obmo\u010dja z evrom.<\/p>\n
Slovenska gospodarska rast je sicer hitrej\u0161a od povpre\u010dja obmo\u010dja z evrom, vendar pri ve\u010d kot dvakrat ve\u010djem pove\u010danju relativnega dolga \u0161ir\u0161e dr\u017eave glede na evrsko obmo\u010dje, \u0161e ugotavlja Bole.<\/p>\n
“Z epidemijo koronavirusne bolezni se je za\u010delo \u017ee tretje veliko nara\u0161\u010danje skupnega dolga vseh sektorjev, odkar je Slovenija vstopila v EU. Tako je po zadnjem \u010detrtletju 2019 samo v petih \u010detrtletjih skupni dolg narasel za pribli\u017eno pet odstotkov (okoli \u0161tiri milijarde evrov) bolj, kot bi, \u010de bi rasel kot v obmo\u010dju z evrom,” \u0161e navaja avtor \u0161tudije.<\/p>\n
Vse dr\u017eave EU so intervenirale zaradi epidemije, vendar je Slovenija po Boletovi oceni med dale\u010d najbolj neu\u010dinkovitimi.<\/p>\n
V \u0161tudiji opozarja predvsem na dolg \u0161ir\u0161e dr\u017eave. “Ponovno veliko pove\u010devanje skupnega dolga bo drasti\u010dno zmanj\u0161alo finan\u010dni potencial dr\u017eave za prihajajo\u010de prestrukturiranje v okviru zelenega na\u010drta kot tudi za druge ve\u010dje fiskalne zaveze (na primer do zdravstva), ki jih je sprejela ta vlada,” je opozoril.<\/p>\n
Slovenski javni dolg je sicer ni\u017eji od evrskega povpre\u010dja, medtem ko je primanjkljaj vi\u0161ji. Po napovedi evropske komisije bo v Sloveniji prihodnje leto zna\u0161al 5,2 odstotka BDP, v obmo\u010dju z evrom pa 3,9 odstotka.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je med dale\u010d najbolj neu\u010dinkovitimi pri protikoronskem posredovanju, v svoji \u0161tudiji ugotavlja Velimir Bole z ekonomskega in\u0161tituta EIPF, ki jo povzema dana\u0161nje Delo. Za isti ekonomski u\u010dinek bi se lahko dr\u017eava zadol\u017eila manj, kar bi ji omogo\u010dalo ve\u010dji potencial za prihodnji razvoj.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":442017,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[5845,5221],"source":[4511],"supertag":[7150],"acf":[],"yoast_head":"\n