V schengnu naj ne bi bilo sistemati\u010dnega nadzora na notranjih mejah, a migracije, terorizem, pandemija covida-19 in po novem tudi hibridne gro\u017enje postavljajo pod vpra\u0161aj eno od \u0161tirih temeljnih svobo\u0161\u010din unije, prosto gibanje.<\/p>\n
Po veljavnih pravilih je mogo\u010de v izjemnih okoli\u0161\u010dinah za\u010dasno ponovno uvesti nadzor na mejah, a v \u0161tevilnih dr\u017eavah ukrepi niso za\u010dasni in izjemni. Unija se trudi schengen prenoviti in s tem zagotoviti njegovo pre\u017eivetje, saj je to poleg evra najbolj otipljiva korist \u010dlanstva v uniji.<\/p>\n
S predlagano prenovo \u017eeli komisija zagotoviti, da ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah ostane skrajni ukrep. Predvideva skupne vzvode za u\u010dinkovitej\u0161e upravljanje zunanje meje v primeru zdravstvene krize na podlagi naukov pandemije covida-19.<\/p>\n
Predvidena je vzpostavitev novega schengenskega mehanizma. Ta naj bi v primeru, ko zdravstvene ali varnostne gro\u017enje pretijo ve\u010dini \u010dlanic, zagotovil skupen odziv na notranjih mejah in predvidel ukrepe, ki bi ubla\u017eili negativne u\u010dinke tak\u0161nega nadzora.<\/p>\n
Predlogi predvidevajo tudi spodbujanje alternativnih ukrepov, ki naj bi jih \u010dlanice uvajale namesto nadzora na notranjih mejah, kot so ciljno usmerjene policijske kontrole in okrepljeno policijsko sodelovanje.<\/p>\n
\u010ce bo nadzor na notranjih mejah veljal ve\u010d kot 18 mesecev, bo morala komisija pripraviti mnenje o sorazmernosti in nujnosti tega ukrepa. Nikakor pa za\u010dasni nadzor ne bi smel trajati ve\u010d kot dve leti, razen v zelo posebnih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n
Evropska komisija v predlogu reforme tudi zakonsko opredeli izkori\u0161\u010danje oziroma instrumentalizacijo migrantov v politi\u010dne namene ter mo\u017enosti izrednih ukrepov v tem primeru na podro\u010dju azila in vra\u010danja ob spo\u0161tovanju \u010dlovekovih pravic.<\/p>\n
Med temi ukrepi komisija navaja omejitev \u0161tevila mejnih prehodov in krepitev nadzora na meji ter mo\u017enost podalj\u0161anja roka za registracijo pro\u0161nje za azil na \u0161tiri tedne in obravnavo vseh pro\u0161enj za azil na meji, razen v zdravstvenih primerih.<\/p>\n
Ob tem komisija izpostavlja, da je treba \u0161e naprej zagotavljati u\u010dinkovit dostop do azilnih postopkov in da morajo \u010dlanice zagotoviti dostop humanitarnim organizacijam, ki ponujajo pomo\u010d. Tega denimo ni zagotovila Poljska v krizi z migranti na meji z Belorusijo.<\/p>\n
V schengenskem prostoru je sedaj 26 dr\u017eav z okoli 420 milijoni prebivalcev. Med njimi je 22 \u010dlanic EU – zunaj so Irska, Romunija, Bolgarija, Hrva\u0161ka in Ciper – ter \u0161tiri ne\u010dlanice – Norve\u0161ka, Islandija, \u0160vica in Liechtenstein. Slovenija je postala \u010dlanica decembra leta 2007.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Evropska komisija je danes predlagala prenovo schengenskega prostora, da bi to obmo\u010dje, kjer naj ne bi bilo sistemati\u010dnega preverjanja potnih listin, obranila pred stalnim nadzorom na notranjih mejah zaradi migracijskih, teroristi\u010dnih, zdravstvenih in hibridnih gro\u017eenj, kakr\u0161na je izkori\u0161\u010danje migrantov v politi\u010dne namene v Belorusiji.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":462519,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[6515],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n