Upodabljanje Jezusovega rojstva v obliki jaslic je pri katolikih zelo raz\u0161irjen del praznovanja bo\u017ei\u010da. Jasli\u010dna ustvarjalnost ima v Sloveniji dolgo tradicijo, zelo pa je o\u017eivela v 90. letih 20. stoletja, ko so za\u010deli po \u0161tevilnih krajih organizirati razstave jaslic, pi\u0161e na spletni strani ministrstva za kulturo.<\/p>\n
Jaslice so najve\u010dkrat tridimenzionalna, ve\u010dinoma miniaturna upodobitev Kristusovega rojstva ter poklona pastirjev in Svetih treh kraljev. Poleg miniaturnih tridimenzionalnih jaslic obstajajo tudi \u017eive jaslice in jaslice v naravni velikosti. Leta 1990 so v Postojnski jami prvi\u010d uprizorili \u017eive jaslice. Na \u0160marni gori pri Ljubljani so leta 1991 postavili prve jaslice v naravni velikosti.<\/p>\n
Prve dokumentirane jaslice so v Sloveniji postavili leta 1641 v cerkvi v Gornjem Gradu. V 18. stoletju so bile znane omari\u010dne jaslice klaris iz Velesovega. Iz cerkev so se jaslice \u0161irile v plemi\u0161ke domove, v 18. stoletju \u0161e v me\u0161\u010danske in na za\u010detku 19. stoletja v kme\u010dke domove, najprej na Gorenjskem. Drugod so bile v splo\u0161ni rabi \u0161ele med obema svetovnima vojnama.<\/p>\n
V preteklosti so bile v cerkvah raz\u0161irjene predvsem odrske jaslice s poslikanimi, iz desk iz\u017eaganimi figurami, in omari\u010dne jaslice, raz\u0161irjene tudi v me\u0161\u010danskih domovih. V ve\u010dini me\u0161\u010danskih in kme\u010dkih domov so najprej postavljali papirnate jaslice, potem tudi figuralne iz lesa, mavca ali gline. Med svetovnima vojnama so bile na voljo tudi kartonske jasli\u010dne figure za izrezovanje slovenskih umetnikov. “Jugoslovanske jaslice” je leta 1919 ustvaril Maksim Gaspari.<\/p>\n
Potica je zavitek iz razvaljanega kva\u0161enega testa, namazanega s slanim ali sladkim nadevom, okrogle oblike, z luknjo v sredini in pe\u010den v peka\u010du poti\u010dniku. Potice pe\u010dejo povsod po Sloveniji. Obstajajo \u0161tevilne regionalne razli\u010dice glede uporabljenih sestavin. Recepti se \u017ee stoletja prena\u0161ajo predvsem znotraj dru\u017ein z ustnim in zapisanim izro\u010dilom. Na dru\u017einskih mizah je potica predvsem ob najve\u010djih letnih, \u017eivljenjskih in delovnih praznikih. V vinorodnih krajih pripravljajo potico tudi za praznik sv. Martina, v zimskem, zlasti pustnem \u010dasu ponekod pripravljajo slani potici “ocvirkovko” in “\u0161pehovko”.<\/p>\n
Potica velja za najbolj razpoznavno sladico v Sloveniji. Leta 2006 je bila pehtranova potica v okviru Strategije gastronomije Slovenije uvr\u0161\u010dena na seznam jedi, ki predstavljajo kulinari\u010dno prepoznavnost Slovenije. Slovenska potica je od leta 2021 vklju\u010dena v evropsko shemo kakovosti Zajam\u010dena tradicionalna posebnost, po kateri je bilo za\u0161\u010ditenih pet receptur za pripravo potice (orehova, orehova z rozinami, rozinova, pehtranova in pehtranova s skuto).<\/p>\n
Potica naj bi izvirala iz prazni\u010dnega, obrednega kruha, ki so ga \u017ee v srednjem veku pripravljali v zahodni in severozahodni Sloveniji (guban(c)a, presnec, poga\u010da). Izraz potica naj bi izhajal iz besed povitica, povtica, potvica, ki so pomenile povito, zavito pecivo oziroma z(a)vitek. Prva omemba imena potica je v Katekizmu (1575, 1577) Primo\u017ea Trubarja.<\/p>\n
Babi\u0161tvo obsega posebna znanja in ve\u0161\u010dine porodne pomo\u010di, namenjene \u017eenski in otroku. Babi\u0161tvo izvajajo ustrezno izobra\u017eene in usposobljene babice. V zadnjem \u010dasu se za babi\u0161tvo odlo\u010dajo tudi mo\u0161ki – babi\u010darji, ki jih je pribli\u017eno odstotek. Tradicionalno je bilo babi\u0161tvo izklju\u010dno \u017eenska dejavnost, pomo\u010dnice pri porodih so imele v skupnosti posebno veljavo, izku\u0161enej\u0161e so znanje prena\u0161ale na mlaj\u0161e.<\/p>\n
V 18. stoletju se je za\u010dela babi\u0161ka dejavnost bolj regulirati in profesionalizirati. Leta 1753 je bila v Ljubljani ustanovljena babi\u0161ka \u0161ola, pouk je potekal v sloven\u0161\u010dini. Prvi u\u010dbenik porodni\u0161tva v slovenskem jeziku je iz\u0161el leta 1782, uporabljale so ga tudi babice. Leta 1789 je bila v Ljubljani ustanovljena prva porodni\u0161nica na slovenskem ozemlju, tam so bodo\u010de babice pridobivale prakti\u010dno znanje. Leta 1981 ukinjeno srednjo babi\u0161ko \u0161olo je pozneje nadomestil \u0161tudij babi\u0161tva na oddelku za babi\u0161tvo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani.<\/p>\n
Do 2. svetovne vojne je ve\u010dina porodov potekala na domu ob pomo\u010di terenskih babic, ki so ob rojstvu pogosto poskrbele tudi za plenice, obrok ali ogrevanje. Nanje so se obra\u010dale tudi \u017eenske z razli\u010dnimi zdravstvenimi te\u017eavami in v psihosocialnih stiskah. Od 60. let 20. stoletja ve\u010dina \u017eensk rodi v porodni\u0161nicah, s \u010dimer se je osrednje delovi\u0161\u010de babic preneslo v zdravstvene ustanove.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V register nesnovne kulturne dedi\u0161\u010dine so odslej vpisane enote jasli\u010darstvo, peka potic in babi\u0161tvo. Jasli\u010darstvo je dejavnost, povezana z izdelovanjem in postavljanjem jaslic v predbo\u017ei\u010dnem \u010dasu. Potice pe\u010dejo povsod po Sloveniji, najve\u010dkrat kot prazni\u010dno pecivo. Babi\u0161tvo obsega posebna znanja in ve\u0161\u010dine porodne pomo\u010di, namenjene \u017eenski in otroku.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":462555,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1094,18201],"tags":[15354,10167,9062],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n