Na vi\u0161jo gospodarsko rast ka\u017ee predvsem vi\u0161ja rast zasebne potro\u0161nje od pri\u010dakovane, ki jo poleg prilagajanja potro\u0161nikov in povezanih dejavnosti spremenjenim razmeram podpirajo tudi ugodnej\u0161e razmere na trgu dela.<\/p>\n
Septembra je Umar Sloveniji za letos napovedal pove\u010danje obsega bruto doma\u010dega proizvoda (BDP) za 6,1 odstotka, v danes objavljeni publikaciji Ekonomsko ogledalo pa je zapisal, da bo ta \u0161tevilka predvidoma vi\u0161ja za pol do ene odstotne to\u010dke.<\/p>\n
V tretjem \u010detrtletju se je realni obseg BDP \u010detrtletno pove\u010dal za 1,3 odstotka, medletno pa za pet odstotkov in s tem presegel predkrizno raven iz zadnjega \u010detrtletja 2019.<\/p>\n
Za zadnje leto\u0161nje \u010detrtletje sicer razpolo\u017eljivi podatki ka\u017eejo na mo\u017enost upo\u010dasnitve gospodarske rasti, kar na Umarju povezujejo predvsem s poslab\u0161anjem epidemi\u010dnih razmer in stro\u017ejimi za\u0161\u010ditnimi ukrepi ter nadaljnjimi te\u017eavami in omejitvami v proizvodnji.<\/p>\n
Pri\u010dakovanja glede gospodarske rasti za naslednje leto ostajajo v jesenskih okvirih, Umar je takrat napovedal 4,7-odstotno rast obsega BDP. Novo napoved bo pripravil marca.<\/p>\n
Na uradu ob tem dodajajo, da bodo za gospodarska gibanja \u0161e naprej klju\u010dni epidemi\u010dne oziroma zdravstvene razmere ter prilagajanje ukrepov za zajezitev epidemije in bla\u017eenje njenih posledic ter na splo\u0161no nadaljnje prilagajanje prebivalstva in gospodarstva spremenjenim razmeram.<\/p>\n
Vi\u0161ja od napovedane jeseni bo tudi inflacija letos in prihodnje leto. Ta se je novembra ob visokih cenah surovin in energentov ter te\u017eavah v dobavnih verigah medletno okrepila na 4,6 odstotka, decembra pa bo na medletni ravni zelo verjetno presegla \u0161tiri odstotke. Jeseni je Umar za letos napovedal inflacijo v vi\u0161ini 2,5 odstotka. Vi\u0161ja inflacija naj bi vztrajala vsaj \u0161e nekaj mesecev.<\/p>\n
Vztrajanje vi\u0161je inflacije bi se lahko prelilo v zahteve po povi\u0161anju pla\u010d, na katere bo \u017ee sicer vplivalo pomanjkanje usposobljene delovne sile. Na pozitivni strani je mo\u017enost hitrej\u0161e odprave te\u017eav z ozkimi grli v dobavi, kar bi ugodno vplivalo na globalno gospodarsko aktivnost, ubla\u017eilo pa bi tudi s tem povezane cenovne pritiske.<\/p>\n
Javnofinan\u010dni primanjkljaj je bil v prvih desetih mesecih letos ni\u017eji kot v enakem obdobju lani, do konca leta pa naj bi se zvi\u0161al, in sicer zaradi obi\u010dajno okrepljenih investicijskih izdatkov v zadnjih mesecih leta in ponovno nekoliko pove\u010danih izpla\u010dil za bla\u017eenje posledic epidemije, \u0161e pri\u010dakujejo na Umarju.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V zadnjem \u010detrtletju se bo rast verjetno upo\u010dasnila, vendar pa bo v celem letu 2021 predvidoma vi\u0161ja od dosedanjih napovedi, pri\u010dakuje Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Poganja jo zlasti zasebna potro\u0161nja.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":371114,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[7124,2391,1595,6424],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n