Ustavno sodi\u0161\u010de je omenjeno ureditev presojalo na podlagi zahteve reprezentativnih sindikalnih central, ki so zatrjevale, da je ta ureditev v neskladju s 4. \u010dlenom Konvencije \u0161t. 158 Mednarodne organizacije dela ter 24. \u010dlenom Evropske socialne listine (spremenjene). Po 8. \u010dlenu ustave pa morajo biti zakoni in drugi predpisi v skladu s splo\u0161no veljavnimi na\u010deli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo.<\/p>\n
Zahtevo za presojo ustavnosti izpodbijane ureditve je vlo\u017eil tudi zagovornik na\u010dela enakosti, ki je ocenil, da gre v tem primeru za diskriminacijsko obravnavanje na podlagi starosti.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de ugotavlja, da omenjena konvencija Mednarodne organizacije dela in Evropska socialna listina primerljivo opredeljujeta zahtevo, da mora za vsako odpoved s strani delodajalca obstajati resen, utemeljen razlog, ki upravi\u010duje odpoved. Za odpoved mora obstajati utemeljen razlog, povezan s sposobnostjo ali obna\u0161anjem delavca ali z operativnimi potrebami konkretnega delodajalca.<\/p>\n
Navedba zakonodajalca, da je izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine veljavni odpovedni razlog iz poslovnega razloga, ne da bi bilo treba konkretnemu delodajalcu odpoved utemeljiti, ker naj bi utemeljevanje odpovedi zanj pomenilo administrativno breme, ne izpolnjuje teh vsebinskih zahtev in pomeni odstop od 4. \u010dlena Konvencije \u0161t. 158 Mednarodne organizacije dela in 24. \u010dlena Evropske socialne listine, je presodilo ustavno sodi\u0161\u010de.<\/p>\n
Ob tem je opozorilo, da izklju\u010ditev obveznosti delodajalca, da utemelji poslovni razlog, delavce, pri katerih bi na podlagi izpodbijane ureditve pri\u0161lo do odpovedi, prikraj\u0161a za ustrezno delovnopravno varstvo glede prenehanja delovnega razmerja, saj izpodbijana ureditev ne omogo\u010da vsebinskega preizkusa utemeljenosti razloga za odpoved.<\/p>\n
Odpoved pogodbe o zaposlitvi na pobudo delodajalca iz poslovnega razloga, ker delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne da bi bila odlo\u010ditev delodajalca utemeljena z resnimi objektivnimi razlogi, ki izhajajo iz njegove sfere, je zato po presoji ustavnega sodi\u0161\u010da v neskladju z omenjenimi dolo\u010dbami obeh mednarodnih aktov ter posledi\u010dno z 8. \u010dlenom ustave.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de je razveljavilo tretji, \u010detrti in peti odstavek 89. \u010dlena zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) ter 156.a \u010dlen zakona o javnih uslu\u017ebencih. Ker je razveljavilo izpodbijano ureditev zaradi neskladja z 8. \u010dlenom ustave, o\u010ditkov predlagateljev o neskladju z drugimi dolo\u010dbami ustave ni presojalo.<\/p>\n
Odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile delavcem vro\u010dene na tej podlagi in katerih u\u010dinkovanje je ustavno sodi\u0161\u010de zadr\u017ealo s sklepom 18. februarja letos, so z razveljavitvijo izpodbijane ureditve prenehale pravno veljati in u\u010dinkovati. Nova ureditev je za\u010dela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, torej 31. decembra lani.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de je ob tem v odlo\u010dbi pojasnilo, da se izpodbijana ureditev bistveno razlikuje od ureditve po zakonu za uravnote\u017eenje javnih financ (zujf) iz leta 2012, ki je bila prav tako predmet presoje ustavnega sodi\u0161\u010da. Pri obeh ureditvah gre sicer za odpu\u0161\u010danje delavcev, ki so izpolnili pogoje za starostno pokojnino oz. pridobili pravico do nje, vendar je zujf v spornem delu urejal poseben na\u010din prenehanja pogodbe o zaposlitvi v skladu s sedmo alinejo 77. \u010dlena zakona o delovnih razmerjih, po kateri pogodba o zaposlitvi preneha veljati na podlagi zakona, izpodbijana ureditev v tej zadevi pa se nana\u0161a na redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca.<\/p>\n
Po zujfu je moral predstojnik izdati sklep o prenehanju pogodbe o zaposlitvi prvi delovni dan po izteku dveh mesecev od izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, javnemu uslu\u017ebencu pa pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati, \u010de sta se z delodajalcem za zagotovitev nemotenega delovnega procesa v roku dveh mesecev od izpolnitve pogojev za upokojitev dogovorila za nadaljevanje delovnega razmerja. V dogovoru o nadaljevanju delovnega razmerja se je dolo\u010dilo trajanje delovnega razmerja.<\/p>\n
Na podlagi izpodbijane ureditve v zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o javnih uslu\u017ebencih pa delodajalec glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni omejen z nobenim \u010dasovnim okvirjem, temve\u010d lahko ob upo\u0161tevanju odpovednega roka to stori kadarkoli in brez utemeljevanja obstoja poslovnega razloga, ki ga sicer predvideva ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Ko delavec izpolni pogoje za pridobitev starostne pokojnine po eni od obeh zakonskih podlag, mu lahko delodajalec kadarkoli in brez utemeljitve odpove pogodbo o zaposlitvi, pri \u010demer mora spo\u0161tovati le 60-dnevni odpovedni rok in delavcu izpla\u010dati odpravnino.<\/p>\n
Odlo\u010dbo je ustavno sodi\u0161\u010de sprejelo soglasno. Sodnik Matej Accetto je dal pritrdilno lo\u010deno mnenje.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ustavno sodi\u0161\u010de je razveljavilo ureditev v zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o javnih uslu\u017ebencih, na podlagi katere je lahko delodajalec iz poslovnega razloga delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri \u010demer mu poslovnega razloga ni bilo treba utemeljevati, \u010de je delavec izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":462678,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[8970,5167,5336,5746],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n