“Politi\u010dna, zdravstvena in dru\u017ebena kriza niso okoli\u0161\u010dine, v katerih bi si lahko dovolili samopoveli\u010devanje in prisvajanje zaslug za osamosvojitev. Treba se je nasprotno soo\u010diti z vpra\u0161anjem, kaj smo v preteklih treh desetletjih naredili narobe in kaj smo se iz tega nau\u010dili. Ena od napak je ta, da smo se odrekli mirovni\u0161ki politiki in viziji dru\u017ebe, temelje\u010di na enakosti,” menijo na Mirovnem in\u0161titutu.<\/p>\n
Ugotavljajo, da se je Slovenija po osamosvojitvi uspe\u0161no razvijala na \u0161tevilnih podro\u010djih, vzpostavila je ve\u010dstrankarski politi\u010dni sistem in mo\u010dno civilno dru\u017ebo, se gospodarsko razvijala in sprejela nekatere nove politike za zagotavljanje enakosti, kot sta o\u010detovski dopust in registracija istospolne partnerske skupnosti. Danes tako sodi med bogatej\u0161e in velja za zgledno dr\u017eavo sveta.<\/p>\n
A kot dodajajo, smo ustvarili tudi dr\u017eavo, “kjer je normalno, da nekateri bogatijo s podpla\u010danim delom delavcev in delavk; kjer lahko ljudje pridejo do stanovanja, \u010de se zadol\u017eijo do konca \u017eivljenja; kjer se \u0161tevilni upokojenci in upokojenke komaj prebijajo skoz mesec; kjer so \u017eenske tar\u010de nasilja in umorov za \u0161tirimi stenami svojih domov; kjer je vlada posvojila sovra\u017eno retoriko in avtoritarne ideje; kjer zaradi rezilne \u017eice na meji umirajo begunci in begunke”.<\/p>\n
Po navedbah Mirovnega in\u0161tituta mnogo politikov zvra\u010da krivdo za dru\u017ebene probleme na “druge”: tujce, priseljence, muslimane, samske \u017eenske, geje in lezbijke, pa nevladne organizacije, kulturnike in medije, \u010deprav prav vsi znatno prispevajo k ekonomskemu in kulturnemu razvoju slovenske dru\u017ebe.<\/p>\n
Tako na Mirovnem in\u0161titutu ocenjujejo, da vse ka\u017ee, da so ustavna na\u010dela, kot so demokracija, socialna in pravna dr\u017eava, varstvo \u010dlovekovih pravic, lo\u010denost dr\u017eave in religije, svoboda govora, pravica do mirnega zbiranja in prepoved spodbujanja nestrpnosti, “pogosto le kulisa, Potemkinova vas, ki jo poka\u017eemo drugim za dober vtis, sami pa vemo, da je realnost, v kateri \u017eivimo, precej druga\u010dna”. Eno glavnih napak zadnjih treh desetletij vidijo v tem, “da ustave nikoli nismo zares uveljavili v praksi, zadnji dve leti pa so njena na\u010dela ogro\u017eena bolj kot kdaj koli prej v zgodovini”.<\/p>\n
Med najbolj zapostavljenimi je po navedbah Mirovnega in\u0161tituta 124. \u010dlen ustave, ki dolo\u010da, da pri zagotavljanju varnosti dr\u017eava izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Ob tem ugotavljajo, da v Sloveniji in globalno pospe\u0161eno nara\u0161\u010dajo neenakosti, se poglabljajo konflikti in poteka nova oboro\u017eevalna tekma. “Potrebujemo politiko, ki se bo zavzemala za kulturo miru in nenasilja ter uresni\u010devala vizijo dru\u017ebe, ki temelji na enakosti vseh ljudi,” so prepri\u010dani na Mirovnem in\u0161titutu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Mirovnem in\u0161titutu so se ob koncu leta ter ob lastni 30-letnici in tridesetletnici samostojne Slovenije obrnili na javnost s pismom, s katerim \u017eelijo spodbuditi premislek o prihodnosti na\u0161e dr\u017eave in dru\u017ebe. Kot so zapisali, potrebujemo politiko, ki se bo zavzemala za mir in dru\u017ebeno enakost.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":371202,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[19545],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n