Ve\u010d tiso\u010d mladih Judov iz 40 dr\u017eav se je danes skupaj s pe\u0161\u010dico pre\u017eivelih \u017ertev holokavsta ter s poljskimi najstniki udele\u017eilo pohoda v spomin na \u017ertve nacisti\u010dnega tabori\u0161\u010da Auschwitz-Birkenau med drugo svetovno vojno na jugu Poljske, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. Pohodniki so \u0161li najprej skozi zloglasni vhod v tabori\u0161\u010de z napisom Arbeit macht frei (Delo osvobaja), nato pa so se podali do tri kilometre oddaljenega Birkenaua, kjer so nacisti ubijali tabori\u0161\u010dnike. Pohod so letos pripravili \u017ee 28. zapored. Po navedbah organizatorjev je to najve\u010dji posami\u010dni spominski dogodek na \u017ertve holokavsta. “Bojim se, da se Evropa in morda tudi drugi deli sveta niso nau\u010dili veliko od holokavsta,” je dejal Samuel Rosenman, ki je vodil leto\u0161nji pohod. Vlade sveta je tudi pozval, naj uzakonijo ostro zakonodajo proti antisemitizmu, rasizmu in fa\u0161izmu. 81-letna pre\u017eivela Feiga Francis Schmidt Libman je za AFP dejala, da je sama v Auschwitzu izgubila babico, teto ter bratrance in sestri\u010dne. Njen o\u010de je umrl v nacisti\u010dnem tabori\u0161\u010du Dachau v Nem\u010diji. “Mladim bi rada povedala, da sovra\u0161tvo ubija. Imam moto: \u010ce ima\u0161 v srcu sovra\u0161tvo, ni prostora za ljubezen. \u017delim, da je vsak prijazen z vsakim. Ne glede na to, ali moli v sinagogi, cerkvi ali mo\u0161eji. Vsi smo enaki in imeti se moramo radi ter sobivati drug z drugim, saj sta lepota in dobrota v vseh nas,” je \u0161e dejala Feiga, ki je sama \u017ee prababica. Med pohodniki je bil tudi 19-letni Yossi Fischer iz New Yorka, ki je dejal, da je njegova babica edina pre\u017eivela, vsi ostali sorodniki so umrli v Auschwitzu. “Posku\u0161ali so nas uni\u010diti, a hvala Bogu, \u0161e vedno smo tukaj,” je dejal. Nekdanje tabori\u0161\u010de Auschwitz, ki je postalo simbol nacisti\u010dnega genocida nad evropskimi Judi, je sedaj spominsko obele\u017eje in muzej. Med letoma 1940 in 1945 je tam umrlo milijon evropskih Judov. Poleg tega je v tabori\u0161\u010du umrlo ve\u010d kot 100.000 Poljakov, ki niso bili Judi, vojnih zapornikov, homoseksualcev ter partizanov. Rde\u010da armada nekdanje Sovjetske zveze je t<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ve\u010d tiso\u010d mladih Judov iz 40 dr\u017eav se je danes skupaj s pe\u0161\u010dico pre\u017eivelih \u017ertev holokavsta ter s poljskimi najstniki udele\u017eilo pohoda v spomin na \u017ertve nacisti\u010dnega tabori\u0161\u010da Auschwitz-Birkenau med drugo svetovno vojno na jugu Poljske, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP. Pohodniki so \u0161li najprej skozi zloglasni vhod v tabori\u0161\u010de z napisom Arbeit macht frei (Delo osvobaja), nato pa so se podali do tri kilometre oddaljenega Birkenaua, kjer so nacisti ubijali tabori\u0161\u010dnike. Pohod so letos pripravili \u017ee 28. zapored. Po navedbah organizatorjev je to najve\u010dji posami\u010dni spominski dogodek na \u017ertve holokavsta. “Bojim se, da se Evropa in morda tudi drugi deli sveta niso nau\u010dili veliko od holokavsta,” je dejal Samuel Rosenman, ki je vodil leto\u0161nji pohod. Vlade sveta je tudi pozval, naj uzakonijo ostro zakonodajo proti antisemitizmu, rasizmu in fa\u0161izmu. 81-letna pre\u017eivela Feiga Francis Schmidt Libman je za AFP dejala, da je sama v Auschwitzu izgubila babico, teto ter bratrance in sestri\u010dne. Njen o\u010de je umrl v nacisti\u010dnem tabori\u0161\u010du Dachau v Nem\u010diji. “Mladim bi rada povedala, da sovra\u0161tvo ubija. Imam moto: \u010ce ima\u0161 v srcu sovra\u0161tvo, ni prostora za ljubezen. \u017delim, da je vsak prijazen z vsakim. Ne glede na to, ali moli v sinagogi, cerkvi ali mo\u0161eji. Vsi smo enaki in imeti se moramo radi ter sobivati drug z drugim, saj sta lepota in dobrota v vseh nas,” je \u0161e dejala Feiga, ki je sama \u017ee prababica. Med pohodniki je bil tudi 19-letni Yossi Fischer iz New Yorka, ki je dejal, da je njegova babica edina pre\u017eivela, vsi ostali sorodniki so umrli v Auschwitzu. “Posku\u0161ali so nas uni\u010diti, a hvala Bogu, \u0161e vedno smo tukaj,” je dejal. Nekdanje tabori\u0161\u010de Auschwitz, ki je postalo simbol nacisti\u010dnega genocida nad evropskimi Judi, je sedaj spominsko obele\u017eje in muzej. Med letoma 1940 in 1945 je tam umrlo milijon evropskih Judov. Poleg tega je v tabori\u0161\u010du umrlo ve\u010d kot 100.000 Poljakov, ki niso bili Judi, vojnih zapornikov, homoseksualcev ter partizanov. Rde\u010da armada nekdanje Sovjetske zveze je t<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1179],"tags":[],"source":[1711],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n