Poro\u010dilo za Slovenijo, \u010ce\u0161ko, Estonijo, Mad\u017earsko, Italijo, Latvijo, Portugalsko, Romunijo, Slova\u0161ko in \u0160panijo, ki sta ga pripravili organizaciji CAN Europe in CEE Bankwatch Network in zanjo za Slovenijo okoljski organizaciji Focus in Umanotera, ugotavlja, da bodo zeleni prehod zasen\u010dili premajhno sodelovanje javnosti, nalo\u017ebe v zemeljski plin in projekti, \u0161kodljivi za biotsko raznovrstnost. Ugotavljajo, da so ugotovitve poro\u010dila zaskrbljujo\u010de.<\/p>\n
Slovenski na\u010drt za okrevanje zaznamujejo premajhne nalo\u017ebe v obnovljive vire energije in trajnostno mobilnost ter potencialno \u0161kodljivi projekti za okolje, so danes sporo\u010dili iz Focusa. Tako po njihovem na\u010drt potrebuje izbolj\u0161ave: “Iz njega bi bilo treba izlo\u010diti financiranje gradnje hidroelektrarne na obmo\u010dju Natura 2000, \u0161e enkrat presoditi skladnost predlaganih ukrepov za prepre\u010ditev poplav ter preoblikovati merila in predpogoje za ukrepe razoglji\u010denja.”<\/p>\n
Vladi priporo\u010dajo \u0161e, naj v na\u010drtovanje programov evropskih kohezijskih skladov vklju\u010di dodatne nalo\u017ebe v obnovljive vire energije, distribucijska omre\u017eja, infrastrukturo za hojo in kolesarjenje ter \u017eelezni\u0161ko in \u0161ir\u0161o infrastrukturo javnega prometa. “Klju\u010dna je tudi identifikacija vseh subvencij za fosilna goriva in za\u010drtanje spremljajo\u010dih ukrepov za odpravo vseh tovrstnih subvencij,” so poudarili.<\/p>\n
“Slovenija mora revidirati \u017ee tako neambiciozen Nacionalni energetski in podnebni na\u010drt skladno z novimi cilji EU. Na\u010drt za okrevanje in odpornost bi moral v tem kontekstu predstavljati enega klju\u010dnih mehanizmov, preko katerega lahko naslovimo najve\u010dje sistemske probleme pri doseganju ambicioznej\u0161ih ciljev, kot sta obvladovanje emisij toplogrednih plinov v prometu in zaostanek na podro\u010dju rabe son\u010dne in vetrne energije. A nerazumljivo nizke investicije v klju\u010dna podro\u010dja ka\u017eejo, da bo v naslednjem desetletju vse po starem,” je ocenil Taj Zavodnik iz Focusa.<\/p>\n
Jonas Sonnenschein iz slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera je dodal, da programiranje evropskih sredstev ne temelji na slovenskih nacionalnih in mednarodnih podnebnih zavezah. “Vsaka javna nalo\u017eba ali infrastrukturni projekt mora biti skladen s ciljem podnebne nevtralnosti. Namesto tega pa na\u010drt za okrevanje predstavlja vajo, kako poslovanje po starem zapakirati v podnebno birokratski \u017eargon Bruslja. Na\u010drt kot tak ni ni\u010d drugega kot zamujena prilo\u017enost za za\u010detek dejanskega prehoda,” je pod\u010drtal.<\/p>\n
Organizaciji v poro\u010dilu za Slovenijo navajata, da je kon\u010dni na\u010drt za okrevanje bolj\u0161i od prvotnih predlogov, v njem je 42 odstotkov sredstev namenjenih projektom, ki podpirajo podnebne cilje. A verjetnost, da bo na\u010drt bistveno prispeval k doseganju ambicioznih podnebnih ciljev, je majhna, saj za to vklju\u010duje malo pomembnih nalo\u017eb. Ob tem nalo\u017ebe, kot so gradnja novih hidroelektrarn in za\u0161\u010dita pred poplavami, lahko privedejo do obse\u017enega uni\u010denja re\u010dnih bregov in s tem povezanih habitatov.<\/p>\n
Nekatere reforme, vklju\u010dene v na\u010drt za o\u017eivitev gospodarstva, kot sta spodbujanje obnovljivih virov energije in reforma organizacije javnega potni\u0161kega prometa, so korak v pravo smer. Vendar pa so te podprte z zelo omejenimi nalo\u017ebami, so opozorili. Ob tem so predvidene spremembe okoljske zakonodaje za olaj\u0161anje izvajanja projektov v okviru prihodnjega nalo\u017ebenega cikla, kar lahko pripelje do okoljske deregulacije, so \u0161e zapisali in spomnili, da so bili predlogi tudi v smeri omejevanja ali izklju\u010devanja nevladnih organizacij v postopkih izdaje okoljskih dovoljenj.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Dr\u017eave EU v 672 milijard evrov vreden sklad EU za okrevanje vklju\u010dujejo tudi nalo\u017ebe, ki bodo zelo verjetno \u0161kodile okolju in podnebju, ka\u017ee analiza na\u010drtov za okrevanje in odpornost 10 dr\u017eav EU, med njimi Slovenije. V slovenskem so po ugotovitvah Focusa in Umanotere med drugim tudi potencialno \u0161kodljivi projekti za okolje.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":427324,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[2171],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n