Omenjeno tveganje v tem letu pomeni okoli 1,2 milijarde evrov negativnih u\u010dinkov na javne finance, navaja fiskalni svet v najnovej\u0161i publikaciji Javnofinan\u010dna in makroekonomska gibanja.<\/p>\n
To ob odsotnosti ustreznih kompenzacijskih ukrepov po oceni tega organa za spremljanje javnofinan\u010dnih razmer in opozarjanje na tveganja spodkopava srednje- in dolgoro\u010dno vzdr\u017enost
\njavnih financ. Ob tem se, kot navajajo, zaradi sprejetih parcialnih dogovorov (v zadnjih dneh je v sredi\u0161\u010du pozornosti vladno dogovarjanje z zdravniki) pove\u010duje tveganje za dodatne dvige pla\u010d v javnem sektorju, tveganje pa predstavlja tudi morebitno sprejetje sprememb dohodninske zakonodaje brez ustreznih kompenzacijskih ukrepov.<\/p>\n
V primeru uresni\u010ditve omenjenih tveganj bi lahko omenjeni negativni strukturni u\u010dinek srednjero\u010dno tudi ve\u010d kot podvojila. Fiskalni svet opozarja tudi na odsotnost reform, npr. na
\npodro\u010dju sistema pokojninskega zavarovanja, zaradi \u010desar bodo ob trenutnih in pri\u010dakovanih demografskih spremembah ter posledi\u010dno vedno izrazitej\u0161ih potrebah sistemov socialnega varstva potrebni vedno obse\u017enej\u0161i transferi iz dr\u017eavnega prora\u010duna.<\/p>\n
Podobno po opozorilih fiskalnega sveta velja za sistem zdravstvenega varstva, kjer da so bili po sprejetju prora\u010dunskih dokumentov za prihodnji dve leti sprejeti predvsem ukrepi, ki na eni strani pomenijo dolgoro\u010dno obremenitev javnih financ, obenem pa v veliki meri ogro\u017eajo obstoj enotnega pla\u010dnega sistema v javnem sektorju.<\/p>\n
Sprejeti in morebitni dodatni ukrepi, ki bi vodili v dvig porabe ob odsotnosti reform, vzdr\u017enost financiranja pokojninske in zdravstvene blagajne ogro\u017eajo \u017ee na kratek rok, dodajajo v fiskalnem svetu.<\/p>\n
“S tem se ob zaklju\u010dku politi\u010dnega cikla realizirajo in hkrati dodatno pove\u010dujejo tveganja glede vzdr\u017enosti javnih financ, na katera smo opozarjali ob sprejemanju prora\u010dunskih dokumentov lani jeseni,” so zapisali.<\/p>\n
V fiskalnem svetu sicer pravijo, da je bila razmeroma ugodna realizacija javnofinan\u010dnih gibanj v 2021 glede na visoko gospodarsko rast in glede na to, da je bruto doma\u010di proizvod (BDP) \u017ee v sredini leta dosegel predkrizno raven, pri\u010dakovana.<\/p>\n
Primanjkljaj dr\u017eavnega prora\u010duna je lani dosegel 3,08 milijarde evrov, brez neposrednega u\u010dinka ukrepov, povezanih z epidemijo covida-19, pa 685 milijonov evrov. Primanjkljaj je bil tako za 878 milijonov evrov ni\u017eji od ocene realizacije ministrstva za finance iz lanskega septembra.<\/p>\n
V fiskalnem svetu ponavljajo, da je ugodnej\u0161a realizacija glede na oceno, ki je bila podlaga za pripravo prora\u010dunskih dokumentov za 2022 in 2023, v najve\u010dji meri posledica precenjenih predpostavk o rasti izdatkov ob koncu leta.<\/p>\n
Visoko rast dav\u010dnih prihodkov, ki so presegli tiste iz 2019, v fiskalnem svetu poleg gospodarskemu okrevanju in ugodnim razmeram na trgu dela v veliki meri pripisujejo tudi velikemu obsegu izdatkov, podeljenih v sklopu ukrepov, ki so bili uradno povezani z bojem proti epidemiji oziroma za omejevanje njenih posledic. Ti so od marca 2020 do konca januarja letos dosegli nekaj nad 4,9 milijarde evrov, v fiskalnem svetu pa omenjajo visoko rast pla\u010d in dodatkov k pla\u010dam v javnem sektorju, socialne transfere, pa tudi investicije.<\/p>\n
To se ka\u017ee tudi v rasti javnega dolga, ki je ob koncu septembra lani spet presegel 40 milijard evrov in dosegel 79,6 odstotka BDP. Slovenija se tako, kot izpostavljajo v fiskalnem svetu, uvr\u0161\u010da v prvo polovico dr\u017eav EU z najve\u010djim pove\u010danjem dele\u017ea dolga v BDP od konca 2019 – pove\u010dal se je za nekaj nad osem milijard evrov oziroma 14 odstotnih to\u010dk BDP.<\/p>\n
Podobno po njihovih navedbah velja tudi za sicer ni\u017ejo spremembo neto dolga (za 4,9 milijarde evrov ali 7,5 odstotne to\u010dke BDP), na raven katerega je vplival zlasti visok obseg predfinanciranja prihodnjih obveznosti ob trenutno \u0161e ugodnih pogojih financiranja.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Trenutna mo\u010dna gospodarska konjunktura po oceni fiskalnega sveta zakriva slab\u0161anje strukturnega polo\u017eaja javnih financ. V koronski krizi sprejeti ukrepi strukturne narave, ki niso povezani z epidemijo covida-19, bodo v prihodnje javnofinan\u010dno stanje javnih financ slab\u0161ali za 2,2 odstotka BDP na leto, opozarja fiskalni svet.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":464921,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[8251,2391,8274],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n