V vladi so za pobudo vra\u010danja izseljencev, s katero med drugim posku\u0161ajo zajeziti negativen demografski trend, namenili 20 milijonov kun (2,6 milijona evrov). Ocenjujejo, da bo ponudbo za izseljence do konca leta izkoristilo 4500 ljudi. A da bi pri\u0161li do te \u0161tevilke, se jih mora prijaviti \u0161e 4499.<\/p>\n
“Ukrep bomo lahko ocenili \u0161ele po enem letu in rekli, ali je bil dober in ali je dal gospodarski in demografski rezultat, ki smo ga hoteli. Za sklepe je zdaj prezgodaj,” je eno samo prijavo komentiral minister za delo Josip Aladrovi\u0107.<\/p>\n
Svoje pa so v oddaji Danas na RTL povedali tudi demografi. “To je pri\u010dakovano. Vsi so govorili, da gre za ukrepe, ki realno ne bodo vplivali na vrnitev. Treba je vpra\u0161ati mlade, zakaj so od\u0161li, saj so od\u0161li ve\u010dinoma mladi. Gre predvsem za vpra\u0161anje eksistence, delovnih mest, urejene dr\u017eave. Treba je ponuditi veliko ve\u010d od nekih ukrepov, saj ljudje ne verjamejo ve\u010d v obljube,” je dejal demograf Marin Strmota.<\/p>\n
Hrva\u0161ki dr\u017eavljani, tako tisti, ki \u017eivijo na Hrva\u0161kem kot tisti, ki se \u017eelijo vrniti, imajo sicer tudi mo\u017enost, da izkoristijo podporo za samozaposlovanje v vrednosti 150.000 kun (20.000 evrov). Tisti, ki so v zadnjih dveh letih najmanj 12 mesecev delali v Evropski uniji, pa lahko dobijo \u0161e dodatnih 50.000 kun (6600 evrov). Dodatno finan\u010dno spodbudo v vi\u0161ini 25.000 kun (3300 evrov) lahko dobijo tudi dr\u017eavljani za migracije znotraj dr\u017eave, in sicer iz bolj razvitih v manj razvite kraje.<\/p>\n
Po besedah demografa Ivana Majstori\u0107a iz Svetovne mladinske zveze Hrva\u0161ke (Svjetski savez mladih) finan\u010dne spodbude ne bodo re\u0161ile odhajanja mladih. Treba je urediti poslovno klimo za investicije, izbolj\u0161ati delovne pogoje, omogo\u010diti kakovostnej\u0161a delovna mesta in vi\u0161je pla\u010de ter urediti stanovanjski problem.<\/p>\n
K temu, da mladi ostanejo v svojem doma\u010dem okolju, bi po njegovih besedah pripomogla decentralizacija. Navedel je primer dobre prakse iz Biograda, ki je eno od devetih mest s pozitivnim naravnim prirastom na Hrva\u0161kem. “Mladim iz ve\u010djih mest se je za\u010delo omogo\u010dati, da pridejo in \u017eivijo poceni, to je dimenzija stanovanjske politike,” je pojasnil Majstori\u0107.<\/p>\n
Da vlada ne bo mogla zajeziti izseljevanja iz Hrva\u0161ke zgolj s finan\u010dnimi spodbudami, ka\u017ee tudi raziskava Motivacija mladih za migracijo in ustvarjanje dru\u017eine. Skoraj polovica mladih namre\u010d ob\u010dasno ali pogosto razmi\u0161lja o odhodu iz Hrva\u0161ke. “Ko govorimo o verjetnosti izseljevanja na lestvici od 1 do 10, je bil povpre\u010dni odgovor vpra\u0161anih malo nad 4, kar pomeni, da so mladi razdeljeni glede \u017eelje po izselitvi, pomenljivo pa je, da skoraj polovica mladih ob\u010dasno ali pogosto razmi\u0161lja o odhodu,” je povedal Domagoj Dalbello iz Svetovne mladinske zveze Hrva\u0161ke.<\/p>\n
Mladi si v povpre\u010dju \u017eelijo 2,4 otroka, kar je ve\u010d od povpre\u010dnega \u0161tevila otrok na Hrva\u0161kem, je \u0161e izpostavil Dalbello. To pomeni, da ve\u010d otrok nimajo zgolj zato, ker si jih ne bi \u017eeleli, ampak za to obstajajo drugi razlogi oziroma ote\u017eevalne okoli\u0161\u010dine.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ponudba hrva\u0161ke vlade, da izseljence privabi nazaj v domovino z 200.000 kunami (26.500 evrov), se je po dobrem mesecu izkazal za polomijo. Doslej se je za to finan\u010dno spodbudo prijavila samo ena oseba, je v sredo poro\u010dala hrva\u0161ka televizija RTL.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":396722,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[1810],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n