Od slovenskih rek je bila v raziskavo vklju\u010dena Ljubljanica, za katero so raziskovalci zabele\u017eili povpre\u010dno kumulativno koncentracijo zdravilnih u\u010dinkovin 50,7 nanograma na liter vode. To Slovenijo uvr\u0161\u010da v kategorijo dr\u017eav, kot sta Islandija in Nova Zelandija, so sporo\u010dili z veterinarske fakultete.<\/p>\n
Okoljska \u0161tudija je potekala pod vodstvom britanske univerze v Yorku in je na globalni ravni prou\u010dila onesna\u017eenost rek z 61 zdravilnimi u\u010dinkovinami v projektu Global Monitoring of Pharmaceuticals Project. V \u0161tudijo z enotnim pristopom vzor\u010denja, analizne metodologije in statisti\u010dne obdelave je bilo vklju\u010denih 258 rek z vseh celin, tudi z Antarktike. V tem pogledu je to prva \u0161tudija te vrste na svetu.<\/p>\n
V 104 dr\u017eavah, od katerih je bilo 36 dr\u017eav sploh prvi\u010d vklju\u010denih v monitoring zdravilnih u\u010dinkovin, je bilo vzor\u010denje izvedeno na 1052 lokacijah, ki okoljsko pokrivajo 471 milijonov ljudi oz. 137 geografskih regij. V Sloveniji je bila v raziskavo vklju\u010dena reka Ljubljanica, devet vzor\u010devalnih mest pa je bilo na relaciji od Podpe\u010di do Zaloga.<\/p>\n
Onesna\u017eenje vode z zdravilnimi u\u010dinkovinami je bilo prisotno na vseh celinah. V geografskem pogledu je bila najve\u010dja onesna\u017eenost ugotovljena prav v doslej najmanj raziskanih dr\u017eavah Podsaharske Afrike, Ju\u017ene Amerike in Ju\u017ene Azije.<\/p>\n
V \u0161tudiji so bile ugotovljene izrazite povezave med socioekonomskim statusom dr\u017eav in onesna\u017eenostjo njihovih rek z zdravilnimi u\u010dinkovinami. “Najbolj onesna\u017eene so bile reke dr\u017eav z ni\u017ejim do srednjim nacionalnim dohodkom na prebivalca, prav tako je bila dokazana neposredna povezava s starostjo populacije ter stopnjama nezaposlenosti in rev\u0161\u010dine, najvi\u0161je onesna\u017eenje pa so povzro\u010dili odlaganje smeti ob re\u010dnih bregovih, neustrezna infrastruktura za odpadne vode, farmacevtska proizvodnja ter odlaganje vsebine ostankov greznic v reke,” so zapisali v sporo\u010dilu za javnost.<\/p>\n
Rezultati so pokazali, da je voda s \u010detrtine vzor\u010devalnih mest vsebovala najmanj eno zdravilno u\u010dinkovino v koncentraciji, potencialno nevarni za vodne organizme oz. problemati\u010dni glede povzro\u010danja odpornosti na antimikrobna zdravila.<\/p>\n
Raziskava je v konzorcij povezala 86 raziskovalnih in\u0161titucij in 127 raziskovalcev s celega sveta, ki upajo, da bodo rezultati te in podobnih raziskav aktivno prispevali k razvoju strategij za zmanj\u0161anje onesna\u017eenosti okolja. Izsledki raziskave so bili objavljeni tudi v ugledni ameri\u0161ki strokovni reviji PNAS, so \u0161e sporo\u010dili z Veterinarske fakultete.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Rezultati svetovne \u0161tudije, v kateri so sodelovali raziskovalci ljubljanske veterinarske fakultete, so pokazali visoko kvaliteto slovenskih voda, kar je tudi posledica u\u010dinkovitega \u010di\u0161\u010denja in nadzora odpadnih voda. Slovenija z Ljubljanico se je uvrstila med 14 najmanj onesna\u017eenih regij, ki so bile zajete v raziskavo, od skupno 137.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":459685,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[2171,7220,19355,1645],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n