Ruska delegacija, ki jo bo znova vodil Vladimir Medinski, bo po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova na pogovore prispela pozno popoldne in bo \u010dakala na ukrajinske pogajalce. Peskov ni \u017eelel razkriti, kje bodo pogovori potekali, neuradno naj bi znova v Belorusiji. Kasneje so tudi v Kijevu potrdili, da se bodo pogajanja drevi nadaljevala v enaki sestavi kot v ponedeljek zve\u010der.<\/p>\n
Rusko obrambno ministrstvo medtem trdi, da je mesto Herson po novem pod “popolnim nadzorom” njihove vojske, a ukrajinski viri tega zaenkrat ne potrjujejo, na terenu pa je razmere te\u017eko neodvisno preveriti. \u010ce so Rusi res zavzeli Herson, pristani\u0161ko mesto z okoli 300.000 prebivalci, je to njihov doslej najve\u010dji uspeh.<\/p>\n
Kot izpostavlja britanski BBC, bi bilo Herson doslej najve\u010dje mesto, ki so ga zavzeli Rusi. Poleg tega je strate\u0161ko zelo pomembno in bi ruskim silam mo\u010dno olaj\u0161alo prodiranje v notranjost Ukrajine ter vzdol\u017e obale v smeri zahoda, proti Odesi. Hkrati nadzor nad Hersonom pomeni nadzor nad oskrbovalnimi potmi za ukrajinsko vojsko.<\/p>\n
Po navedbah lokalnih oblasti stvari sicer \u0161e niso tako dale\u010d. “\u0160e vedno smo Ukrajina. \u0160e vedno trdni,” je sporo\u010dil \u017eupan Hersona Igor Kolihajev, ki pa priznava, da bi potrebovali \u010dude\u017e. Mesto je namre\u010d z vseh strani povsem obkoljeno z ruskimi silami in pono\u010di so te \u017ee tudi vstopile v mesto, kjer so zavzele \u017eelezni\u0161ko postajo in pristani\u0161\u010de.<\/p>\n
V Mariupolu, strate\u0161ko pomembnem pristani\u0161kem mestu ob Azovskem morju, je bilo v torek po navedbah tamkaj\u0161njega \u017eupana Vadima Boj\u010denka ranjenih okoli sto ljudi. Mesto je pod nenehnim obstreljevanjem.<\/p>\n
Iz drugega najve\u010djega ukrajinskega mesta Harkov, ki je bil \u017ee v torek tar\u010da silovitega ruskega obstreljevanja, v katerem je bilo uni\u010deno tudi poslopje slovenskega konzulata, danes poro\u010dajo, da so v mesto pri\u0161le ruske desantne sile. Predstavnik ukrajinskega notranjega ministrstva Anton Gerah\u010denko je dejal, da ni dela mesta, ki ga rusko topni\u0161tvo \u0161e ni napadlo.<\/p>\n
V mestu potekajo siloviti boji, v katerih je bilo po navedbah ukrajinske strani v torek ubitih najmanj 21 ljudi in 112 ranjenih, davi pa so bili ubiti \u0161e najmanj \u0161tirje ljudje. Rusi so med drugim pono\u010di napadli lokalno voja\u0161ko bolni\u0161nico, zjutraj pa poslopje policije in del tamkaj\u0161nje univerze.<\/p>\n
Iz mesta \u017ditomir v osrednji Ukrajini so medtem v torek pozno zve\u010der poro\u010dali o letalskem napadu, ki naj bi zahteval \u0161tiri smrtne \u017ertve. Ruske rakete kalibr naj bi po\u0161kodovale \u0161tevilne stanovanjske stavbe in bolni\u0161nico, so poro\u010dali ukrajinski mediji.<\/p>\n
\u017ditomir je pribli\u017eno 140 kilometrov zahodno od ukrajinske prestolnice Kijev, ki po ocenah poznavalcev ostaja glavna tar\u010da ruske invazije. Rusija naj bi na obmo\u010dju po ocenah ameri\u0161kih obve\u0161\u010devalcev vzpostavljala pogoje, da mesto povsem obkoli.<\/p>\n
Del teh priprav naj bi bil tudi ogromen, 65 kilometrov dolg konvoj ruske vojske, ki se s severa pribli\u017euje Kijevu in je od mesta oddaljen le \u0161e dobrih 20 kilometrov. Po besedah dopisnika BBC je vladala v prestolnici danes dopoldne sicer groze\u010da ti\u0161ina. Kijevski \u017eupan Vitalij Kli\u010dko je me\u0161\u010dane pozval, naj ostanejo doma in se pripravijo na obrambo mesta.<\/p>\n
Ukrajinci se obenem bojijo napada beloruskih sil, potem ko je beloruski predsednik Aleksander Luka\u0161enko v torek ukazal okrepitev beloruske vojske na meji z Ukrajino na jugu dr\u017eave. Prav tako je vojsko poslal na mejo s Poljsko na zahodu dr\u017eave. Ob tem je Luka\u0161enko zagotovil, da vojska Belorusije ne bo sodelovala v napadu na Ukrajino, saj da “to ni na\u0161a naloga”.<\/p>\n
V torek je v Kijevu odmeval napad na glavni televizijski stolp, ki stoji ob soseski Babin Jar, kjer so nacisti leta 1941 pobili ve\u010d kot 33.000 Judov. Najmanj pet ljudi je bilo pri tem ubitih. Ta napad je bil rde\u010da nit dana\u0161njega novega video nagovora ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki je Rusijo obto\u017eil, da sku\u0161a izbrisati Ukrajince, njihovo dr\u017eavo in zgodovino.<\/p>\n
Jude po vsem svetu je pozval, naj povzdignejo glas, saj se nacizem rojeva v ti\u0161ini. Zato kri\u010dite o umorih civilistov, kri\u010dite o umorih Ukrajincev, je poudaril Zelenski, ki je sicer tudi sam po judovskega rodu.<\/p>\n
Ukrajinske varnostne sile naj bi sicer prepre\u010dile poskus atentata na Zelenskega, potem ko so dobile opozorilo od \u010dlanov ruske varnostne slu\u017ebe FSB, ki se ne strinjajo z napadom na Ukrajino, je pono\u010di poro\u010dal ameri\u0161ki medij Axios. Atentat naj bi na\u010drtovali pripadniki posebne \u010de\u010deske enote.<\/p>\n
Po zadnjih podatkih UNHCR je bilo od za\u010detka invazije v \u010detrtek v Ukrajini ubitih najmanj 136 civilistov, od tega 13 otrok, a dejanska \u0161tevilka je verjetno vi\u0161ja. Okoli 400 ljudi naj bi bilo ranjenih. Ukrajinska vlada medtem poro\u010da od ve\u010d kot 350 ubitih civilistih in okoli 1700 ranjenih. Obenem naj bi jim uspelo ubiti 5840 ruskih vojakov, a teh navedb ni mogo\u010de neodvisno preveriti.<\/p>\n
Pritisk Zahoda, ki je proti Rusiji v minulih dneh uvedel najstro\u017eje sankcije doslej, se nadaljuje. Ameri\u0161ki predsednik Joe Biden je uvodni del svojega govora o polo\u017eaju v dr\u017eavi pono\u010di posvetil tej temi zatrdil, da bo svoboda vedno slavila nad tiranijo. Ob nizanju \u017ee sprejetih sankcij proti Rusiji je napovedal \u0161e zaprtje ameri\u0161kega zra\u010dnega prostora za ruska letala.<\/p>\n
Zatrdil je, da je Putin bolj osamljen kot kadarkoli doslej, ruskim oligarhom pa zagrozil, da jim bodo vzeli luksuzne jahte in drugo premo\u017eenje, ki so ga pridobili po zaslugi skorumpiranega re\u017eima. Napovedal je ustanovitev posebne delovne skupine pravosodnega ministrstva ZDA v ta namen.<\/p>\n
Najve\u010dja ruska banka Sberbank pod pritiskom sankcij medtem zapu\u0161\u010da evropski trg. Evropski ban\u010dni regulatorji so v torek sporo\u010dili, da bo Sberbank Europe v dosedanji obliki likvidirana. Omogo\u010den ji bo normalen insolven\u010dni postopek, za njene h\u010derinske dru\u017ebe pa se i\u0161\u010dejo ali so se \u017ee na\u0161le re\u0161itve. Nekatere bodo prodane lokalnim bankam, kot slovenska podru\u017enica, ki jo je kupila NLB.<\/p>\n
Prav danes so sicer z objavo v uradnem listu EU stopile v veljavo najnovej\u0161e sankcije proti Rusiji, med katerimi sta izklju\u010ditev sedmih ruskih bank iz sistema Swift ter prepoved ruskih dr\u017eavnih medijev RT in Sputnik.<\/p>\n
Ve\u010d ameri\u0161kih in evropskih podjetij, med njimi ameri\u0161ki Apple, Boeing in ExxonMobil ter francoski Total in nem\u0161ki DHL, je v zadnjih dneh napovedalo, da ustavljajo svoje poslovanje v Rusiji.<\/p>\n
Iz Rusije je od danes prepovedano odnesti gotovino v tuji valuti v vrednosti ve\u010d kot pribli\u017eno 9000 evrov oziroma 10.000 ameri\u0161kih dolarjev na osebo. Prepoved je zapisana v odloku, ki ga je podpisal ruski predsednik Vladimir Putin. Na ta na\u010din naj bi prepre\u010dili odliv kapitala iz dr\u017eave.<\/p>\n
Zaradi invazije na Ukrajino \u0161tevilni ljudje zapu\u0161\u010dajo Rusijo, saj se bojijo, da se bodo razmere tam zaostrile. Mnogi sku\u0161ajo re\u0161iti, kar se \u0161e re\u0161iti da, in dvigujejo velike zneske s svojih ra\u010dunov. Vrednost rublja je v primerjavi s tujimi valutami strmoglavila. Nekatere ban\u010dne kartice ne delujejo ve\u010d, vse ve\u010d bankomatov je praznih.<\/p>\n
\u0160e veliko mno\u017ei\u010dneje pa v strahu za lastno \u017eivljenje be\u017eijo Ukrajinci. Po zadnjih podatkih Zdru\u017eenih narodov jih je zbe\u017ealo \u017ee skoraj 836.000, kar je 160.000 ve\u010d kot v torek popoldne. Ve\u010d kot polovica se jih je zatekla na Poljsko.<\/p>\n
Evropska komisija je v pomo\u010d Ukrajini v vojni z Rusijo danes predlagala sploh prvo uporabo evropske zakonodaje, ki omogo\u010da takoj\u0161njo za\u010dasno za\u0161\u010dito beguncev. Gre za uporabo direktive o za\u010dasni za\u0161\u010diti iz leta 2001, sprejete v odziv na takratno mno\u017eico beguncev iz BiH in s Kosova zaradi vojne na obmo\u010dju biv\u0161e Jugoslavije.<\/p>\n
Direktiva beguncem omogo\u010da za\u010dasno za\u0161\u010dito v EU, vklju\u010dno z dovoljenjem za bivanje ter dostopom do izobra\u017eevanja in trga dela.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Najve\u010d pozornosti je trenutno usmerjene v mesti Herson na jugu in Harkov na severovzhodu dr\u017eave, napeto ostaja tudi v Kijevu. Zve\u010der se obetajo nova pogajanja delegacij Moskve in Kijeva.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":465541,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[1354,3673,19793],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n