Po podatkih z rde\u010dega seznama Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) je po svetu kriti\u010dno ogro\u017eenih ve\u010d kot 8400 \u017eivalskih in rastlinskih vrst, \u0161e skoraj 30.000 pa jih je ogro\u017eenih ali ranljivih. “Na podlagi teh ocen lahko sklepamo, da izumrtje grozi ve\u010d kot milijonu vrst,” so ob dana\u0161njem svetovnem dnevu zapisali pri Zdru\u017eenih narodih.<\/p>\n
Opozarjajo, da so od prosto \u017eive\u010dih \u017eivali in rastlin ter virov, ki jih ustvarjajo, odvisni ljudje po vsem svetu tako na podro\u010dju hrane in zdravil kot obla\u010dil in bivali\u0161\u010d. Od narave so odvisni tudi pre\u017eivljanje in gospodarske prilo\u017enosti milijonov ljudi po svetu.<\/p>\n
O biotski pestrosti Slovenije pri\u010da podatek, da je ve\u010d kot 37 odstotkov njenega ozemlja vklju\u010denega v omre\u017eje evropsko pomembnih habitatov in vrst Natura 2000, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. Doslej je bilo na obmo\u010dju Slovenije zabele\u017eenih pribli\u017eno 15.000 \u017eivalskih vrst, 6000 rastlinskih vrst in 5000 vrst gliv.<\/p>\n
Med njimi je veliko endemi\u010dnih vrst, od tega med vi\u0161jimi rastlinami 40 taksonov z 22 endemiti v o\u017ejem smislu, torej s prevladujo\u010do raz\u0161irjenostjo v Sloveniji. Na na\u0161em ozemlju \u017eivi okrog 850 \u017eivalskih endemitov, vklju\u010dno z jamskimi \u017eivalmi. Med njimi so vrste, ki so v neugodnem stanju, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu.<\/p>\n
Kot primer dobre prakse pa izpostavljajo primer doseljevanje risa v Sloveniji v okviru projekta Life Lynx. V projekt je vklju\u010denih pet dr\u017eav (Slovenija, Hrva\u0161ka, Italija, Slova\u0161ka in Romunija), njegov glavni cilj pa je prepre\u010diti ponovno izumrtje dinarsko-jugovzhodne alpske populacije evrazijskega risa in njena dolgoro\u010dna ohranitev.<\/p>\n
Medtem pa Svetovna organizacija za varstvo narave (WWF) opozarja na upadanje populacije \u0161tevilnih \u017eivalskih vrst. “Najnovej\u0161e poro\u010dilo WWF o stanju na\u0161ega planeta nam ka\u017ee da se je populacija sesalcev, ptic, rib, dvo\u017eivk in plazilcev v zadnjih petdesetih letih zmanj\u0161ala za kar 68 odstotkov. Na\u0161e dr\u017eave so izjemno bogate z divjimi vrstami, ki ohranjajo ravnote\u017eje ekosistemov. Izumrtje samo ene vrste pomeni nevarnost za veliko \u0161tevilo drugih,” je izpostavila Nevenka Luki\u0107 Roj\u0161ek iz WWF Adria.<\/p>\n
Eno od glavnih oro\u017eij mednarodne skupnosti v boju za ohranitev prosto\u017eive\u010dih \u017eivalskih in rastlinskih vrst je konvencija o mednarodni trgovini z ogro\u017eenimi prosto \u017eive\u010dimi \u017eivalskimi in rastlinskimi vrstami (konvencija Cites), ki je bila sklenjena 3. marca 1973 v Washingtonu.<\/p>\n
Klju\u010d trajnostne rabe v povezavi s to konvencijo je v skladnosti nacionalnih zakonodaj, popolnosti izvajanja le-teh in u\u010dinkovitem nadzoru ter kaznovanju kr\u0161itev. A tudi nekatere dolgoletne pogodbenice \u0161e vedno ne uresni\u010dujejo osnovnih zahtev konvencije, predvsem zaradi pomanjkanja finan\u010dnih in \u010dlove\u0161kih virov, politi\u010dne volje, skrajne rev\u0161\u010dine in drugih razlogov. Zato klju\u010dno vlogo pri u\u010dinkovitosti sistema igra ozave\u0161\u010danje na vseh ravneh, zlasti na strani dr\u017eav uvoznic, poudarjajo na ministrstvu.<\/p>\n
Za odvra\u010danje in zmanj\u0161anje krivolova, izbolj\u0161anje sodelovanja med ustreznimi institucijami in izbolj\u0161anje izvajanja nacionalnih in mednarodnih okoljskih predpisov si preko projekta Uspe\u0161en pregon kaznivih dejanj zoper divje \u017eivali v Evropi (LIFE SWiPE) prizadeva tudi WWF. “Zlo\u010dini zoper prosto\u017eive\u010de \u017eivali so med najbolj donosnimi dejavnostmi organiziranega kriminala na svetu, skupaj s trgovino z ljudmi, mamili in oro\u017ejem,” opozarjajo pri organizaciji za varstvo narave.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Obele\u017eujemo svetovni dan prosto\u017eive\u010dih \u017eivalskih in rastlinskih vrst, ki letos posebej poudarja pomen \u017eivalskih in rastlinskih vrst pri ohranjanju in obnovi ekosistemov. Nadaljevanje izgub vrst, habitatov in ekosistemov namre\u010d ogro\u017ea \u017eivljenje na Zemlji, tudi pre\u017eivetje \u010dloveka, svarijo Zdru\u017eeni narodi.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":465829,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[1674,2171],"source":[4511],"supertag":[16390],"acf":[],"yoast_head":"\n