Kubanska dr\u017eavljanka \u017ee vsaj desetletje \u017eivi in dela v Sloveniji, ima tu stalno bivali\u0161\u010de, s Kubo pa nima nobenih stikov. Glede kubanskega dr\u017eavljanstva je pojasnila, da se mu po kubanski zakonodaji ni mogo\u010de enostavno odre\u010di, so zapisali pri zagovorniku.<\/p>\n
Ko je banko zaprosila za pojasnilo, ji je ta odgovorila, da je pogodbo o vodenju osebnega ban\u010dnega ra\u010duna enostransko prekinila zaradi prilagoditve poslovanja ameri\u0161kim standardom prepre\u010devanja pranja denarja in financiranja terorizma.<\/p>\n
Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije preveril, ali bi lahko poteza banke sodila med izjeme od prepovedi diskriminacije, kot jih dolo\u010da zakon o varstvu pred diskriminacijo. “Ugotavljal je, ali je zaprtje ra\u010duna predstavljalo legitimen cilj in ali je bilo kot sredstvo za doseganje tega cilja ustrezno, edino mo\u017eno in sorazmerno. Kot izjemo od prepovedi diskriminacije je namre\u010d po zakonu o varstvu pred diskriminacijo mo\u017eno obravnavati samo tiste ukrepe, ki izpolnjujejo vsa ta merila,” je pojasnil.<\/p>\n
Zagovornik je ocenil, da je banka zasledovala legitimen cilj, ko je \u017eelela obvladati tveganja s podro\u010dja pranja denarja in financiranja terorizma. Je pa hkrati ocenil tudi, da je bilo zaprtje osebnega ban\u010dnega ra\u010duna stranki le delno ustrezno, ne edino mo\u017eno in niti sorazmerno sredstvo za to.<\/p>\n
Zagovornik je zato ugotovil, da je banka ravnala diskriminatorno, in sicer je stranko pri dostopu do storitev diskriminirala na podlagi njene osebne okoli\u0161\u010dine dr\u017eavljanstva.<\/p>\n
“V postopku je organ za varstvo pred diskriminacijo sicer izvedel tudi, da ameri\u0161ki predpisi finan\u010dnim ustanovam med drugim res omejujejo tudi poslovanje s kubanskimi dr\u017eavljani, a le, ko \u017eivijo na Kubi oziroma imajo s Kubo poslovne vezi. V odlo\u010dbi je pojasnil tudi, da se morajo banke v Sloveniji ne glede na ameri\u0161ke in morebitne druge omejitve poslovanja ravnati po slovenski ustavi in drugih predpisih, ki prepovedujejo diskriminacijo,” so \u0161e dodali pri zagovorniku.<\/p>\n
Kot danes poro\u010da \u010dasnik Delo, gre za \u0161ir\u0161i problem, saj je tako ravnanje banke doletelo vsaj sedem dr\u017eavljanov Kube, ki \u017eivijo v Sloveniji, pri \u010demer se je na zagovornika na\u010dela enakosti obrnila ena od teh oseb.<\/p>\n
“Uslu\u017ebenec banke me je klical 30. januarja 2020 popoldne, naj se naslednje jutro zglasim v poslovalnici. Tam so mi povedali, da mi zapirajo osebni in poslovni ra\u010dun. Na vpra\u0161anje, zakaj, so odgovorili, da gre za novo politiko banke, ki jo zahteva novi lastnik in po kateri ne smejo sodelovati z dr\u017eavljani Kube,” je svojo izku\u0161njo za \u010dasnik opisal glasbenik Lazaro Hierrezuelo, ki v Sloveniji \u017eivi in dela od leta 2010. Dodal je, da so pozneje pro\u0161nje za odprtje ra\u010duna njemu in rojakom zavrnile \u0161e vsaj tri banke.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Zagovornik na\u010dela enakosti je od kubanske dr\u017eavljanke, ki \u017eivi in dela v Sloveniji, prejel predlog za ugotavljanje diskriminacije. Kot je navedla, ji je banka brez pojasnil in odpovednega roka zaprla osebni ban\u010dni ra\u010dun zaradi njenega etni\u010dnega porekla in dr\u017eavljanstva. Zagovornik je v postopku potrdil, da je banka res ravnala diskriminatorno.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":413878,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[5110,4610,5157,6817],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n