Vse od leta 2010 ima Orbanova vlada v parlamentu dvotretjinsko ve\u010dino, ki ji je omogo\u010dila sprejetje nove ustave ter zakoreninjenje neliberalne kr\u0161\u010danske identitetne politike, po mnenju mnogih doma in v tujini pa tudi spodkopavanje neodvisnosti sodstva in medijev ter sprejetje volilne reforme, pisane na roko velikim, ki so \u017ee na oblasti in ho\u010dejo tam ostati.<\/p>\n
Volivce Orban in njegova stranka Fidesz od sredine februarja nagovarjata s \u0161tevilnimi plakati, ki med drugim prikazujejo mlado mater, kako pestuje in varuje nedol\u017enega otroka. Z njimi ljudi pozivata, da re\u010dejo ne vsemu, kar bi lahko ogrozilo otroke – tako propagandi LGBTIQ kot nevarnemu vpletanju v vojno v Ukrajini in posledi\u010dno tudi kandidatom opozicije.<\/p>\n
Opozicija, ki je bila dolga leta povsem razklana, tako na osebni ravni kot ideolo\u0161ko, je lani uspela zdru\u017eiti mo\u010di in se je povezala za skupnim kandidatom, nestrankarskim konservativnim \u017eupanom mesta Hodmezovasarhely Petrom Marki-Zayem, ki obljublja ustavne spremembe, obnovo svobode in vladavine prava ter vrnitev Mad\u017earske “na pravo stran zgodovine”.<\/p>\n
Za Marki-Zayem stoji \u0161est zelo razli\u010dnih strank – ve\u010dinoma proevropskih in levo-liberalnih, a med njimi je tudi skrajno desni Jobbik. Poznavalci njihovo poenotenje v zavezni\u0161tvo Enotno za Mad\u017earsko ozna\u010dujejo kot klju\u010dno, s \u010dimer se prvi\u010d po desetletju odpirajo realne mo\u017enosti za zamenjavo oblasti.<\/p>\n
Da bi mobiliziral svoje podpornike je Orban julija lani napovedal izvedbo referenduma o za\u0161\u010diti otrok pred propagando LGBTIQ. Kasneje je vlada formalno vlo\u017eila zahtevo za razpis referenduma, ustavno sodi\u0161\u010de mu je pritrdilo, v parlamentu pa je bil sprejet zakon, ki je omogo\u010dil izvedbo referenduma skupaj z nacionalnimi volitvami, kar je bilo pred tem na Mad\u017earskem prepovedano.<\/p>\n
Ko se bodo v nedeljo odpravili na voli\u0161\u010da, bodo tako volivci lahko odgovarjali tudi na vpra\u0161anja glede pouka o spolni usmerjenosti v javnih \u0161olah ter omejevanja medijskih vsebin, ki vplivajo na spolni razvoj otrok in jim predstavljajo mo\u017enosti spremembe spola.<\/p>\n
Gre za temo, povezano s tradicionalnimi dru\u017einskimi vrednotami in na drugi strani stigmatizacijo skupnosti LGBTIQ ter njenih “kozmopolitskih zaveznikov”, ki je tipi\u010dna za populisti\u010dno politiko polariziranja med “nami” in “onimi”, ocenjuje Renata Uitz s Srednjeevropske univerze (CEU) na Dunaju.<\/p>\n
Formalno gledano je referendum povsem nepotreben. Njegov poglaviten namen je mobilizirati konservativne volivce in obenem opozicijo prisiliti v nehvale\u017eno vlogo, ko mora poleg volilne voditi \u0161e kampanjo proti referendumu in v njej ljudi pozivati, naj volijo proti za\u0161\u010diti svojih otrok in vnukov, dodaja Renata Uitz.<\/p>\n
Kritiki Orbanu o\u010ditajo, da je na oblasti tako dolgo ostal tudi zaradi sprememb volilne zakonodaje, pristranskega spreminjanja mej volilnih okro\u017eij, vladnega obvladovanja medijskega prostora ter \u0161irjenja vpliva nad vsemi klju\u010dnimi institucijami dr\u017eave. Volitve so zato postajale vse manj legitimne.<\/p>\n
Temu je tako ob volitvah leta 2014 kot leta 2018 pritrdila Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), letos pa so se ti pomisleki \u0161e okrepili. Urad Ovseja za demokrati\u010dne institucije in \u010dlovekove pravice je zato tokrat na Mad\u017earsko poslal ve\u010d kot 200 mednarodnih opazovalcev.<\/p>\n
Opozicija je lani jeseni prvi\u010d po ve\u010d kot desetletju v nekaterih anketah celo prevzela vodstvo pred Fideszem, a so se kasneje razmerja mo\u010di spet izena\u010dila, nato pa se postopoma nagnila v korist vladajo\u010dih – tudi po krivdi same opozicije, ki ve\u010dkrat ne more skriti razlik in nesoglasij v lastnih vrstah, pi\u0161e Politico.<\/p>\n
Za nedeljo se sicer \u0161e vedno napoveduje tesna bitka, a sode\u010d po razli\u010dnih anketah se Fideszu obeta nekaj odstotnih to\u010dk ve\u010d. Zaradi spornih posegov v volilni sistem pa bi opozicija po ocenah strokovnjakov za ve\u010dino v parlamentu potrebovala tri- do \u0161tiriodstotno prednost pred Fideszem, pi\u0161e EUobserver.<\/p>\n
Avstrijska tiskovna agencija APA sicer opozarja, da ima opozicija \u0161e velike rezerve med v anketah neodlo\u010denimi volivci in da bi lahko njihova uspe\u0161na mobilizacija bistveno vplivala na kon\u010dni izid.<\/p>\n
O tem bo na koncu koncev v nedeljo odlo\u010dalo okoli osem milijonov volilnih upravi\u010dencev, ki bodo izbirali 199 \u010dlanov enodomnega parlamenta. 106 jih bodo izbrali neposredno v volilnih okrajih po ve\u010dinskem sistemu, pri \u010demer je za zmago dovolj \u017ee relativna ve\u010dina glasov, zato ni drugega kroga. Preostale pa bodo izbirali posredno s strankarskih list oziroma po proporcionalnem sistemu.<\/p>\n
Kot je zapisal ameri\u0161ki New York Times, je Orbanov vzpon na oblast zaznamoval za\u010detek obdobja avtoritarnega populizma v Evropi in bi lahko, \u010de bo zdaj padel, zaznamoval tudi za\u010detek njegovega konca.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nedeljske splo\u0161ne volitve in so\u010dasen referendum o sporni zakonodaji, ki naj bi \u0161\u010ditila otroke pred propagando LGBTIQI, bodo klju\u010den preizkus javne podpore vladanju premierja Viktorja Orbana, ki traja \u017ee tri mandate. Poznavalci jih ocenjujejo kot napet boj nasprotujo\u010dih si vizij prihodnosti Mad\u017earske, katerega finale je zasen\u010dila vojna v Ukrajini.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":466834,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[2534,15764,6130],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n