Arso je v zadnjih dveh letih v sklopu popolne prenove dr\u017eavne merilne mre\u017ee za spremljanje kakovosti zunanjega zraka prenovil merilno mesto za Be\u017eigradom in vzpostavil dve novi na prometnem obmo\u010dju ob Celov\u0161ki cesti in izven prometnega vrve\u017ea na Vi\u010du.<\/p>\n
Na ljubljanski ob\u010dini pravijo, da se podatki iz zadnjih let nana\u0161ajo na merilni postaji Center in Be\u017eigrad, pri \u010demer prva stoji na eni od s prometom najbolj obremenjenih lokacij v Ljubljani in so njeni podatki zna\u010dilni le za neposredno bli\u017eino najbolj obremenjenih cest. Razmere, ki so zna\u010dilne za ve\u010dji del mesta, tako po njihovem predstavlja le be\u017eigrajska merilna postaja.<\/p>\n
Sicer pa k onesna\u017eenju zraka v zimskem \u010dasu tudi v prestolnici najve\u010d prispevajo individualna kuri\u0161\u010da, predvsem tista na obrobju mesta in v primestnih ob\u010dinah. Ljubljana sama je namre\u010d zelo dobro pokrita z daljinskimi sistemi ogrevanja – toplovodom in plinovodom, saj je trenutno \u017ee 81 odstotkov objektov priklju\u010denih na sistem daljinskega ogrevanja.<\/p>\n
Kor pravijo na Molu, trenutne podra\u017eitve energentov sicer lahko pove\u010dajo obseg uporabe cenej\u0161ih na\u010dinov ogrevanja, kar lahko vodi v ve\u010djo obremenitev zraka, a je u\u010dinek podra\u017eitev na kakovost zraka po njihovem te\u017eko napovedovati, saj imajo na dejansko onesna\u017eenje prevladujo\u010d vpliv vsakoletne vremenske razmere, ki se precej spreminjajo.<\/p>\n
Ob razvejanemu sistemu daljinskega ogrevanja k izbolj\u0161anju kakovosti zraka najve\u010d prispevajo razli\u010dni ukrepi s podro\u010dja trajnostne mobilnosti in ozelenitve mesta. Kot pravijo na ob\u010dini, so z Vizijo Ljubljana 2025 \u017ee leta 2007 za\u010deli izvajati ukrepe, ki so prinesli spremembe na podro\u010dju trajnostne mobilnosti, energetike, vzpostavljanja zelene infrastrukture ter spodbujanja samooskrbe in ekolo\u0161kega kmetovanja, s tem pa so naredili prve korake k oglji\u010dni nevtralnosti in izbolj\u0161anju kakovosti zraka.<\/p>\n
“Nenazadnje nas je lani organizacija European Best Destination razglasila za najbolj\u0161o zeleno prestolnico med dvajsetimi evropskimi mesti, s \u010dimer smo potrdili naslov Zelena prestolnica Evrope 2016. \u017dirijo so prepri\u010dali kakovost ljubljanskega zraka in vode ter obse\u017ene zelene povr\u0161ine na prebivalca,” poudarjajo na Mestni ob\u010dini Ljubljana.<\/p>\n
V mestnem sredi\u0161\u010du so od leta 2007 ve\u010d kot 13 hektarjev povr\u0161in, namenjenih motornemu prometu, spremenili v povr\u0161ine, namenjene hoji, kolesarjenju, dru\u017eenju in ustvarjanju javnega \u017eivljenja. V tem \u010dasu so ukinili \u0161tevilna parkiri\u0161\u010da na trgih v mestnem sredi\u0161\u010du, ulice in nabre\u017eja so preuredili in ozelenili.<\/p>\n
Ob tem si prizadevajo, da bi \u010dim ve\u010d ljudi v sredi\u0161\u010de mesta pri\u0161lo pe\u0161, s kolesom ali javnim prevozom, Ljubljana pa naj bi sodila med kolesarjem najbolj prijazna mesta na svetu. Urejenih je \u017ee ve\u010d kot 300 kilometrov kolesarskih poti, poudarjajo na Molu. Z gradnjo oziroma prenovo 13 mostov \u010dez Ljubljanico ter preurejenimi nabre\u017eji so skraj\u0161ali razdalje pe\u0161cem, za manj avtomobilov v mestu pa so na obrobju vzpostavili \u0161est parkiri\u0161\u010d P+R.<\/p>\n
Ljubljana je bila razgla\u0161ena tudi za drugo souporabi vozil najbolj prijazno mesto na svetu v kategoriji do 750.000 prebivalcev, pri \u010demer so vsa vozila v sistemu souporabe elektri\u010dna. Poleg tega v Ljubljani vsako leto zasadijo ve\u010d kot 1000 dreves, \u0161e dodajajo na ob\u010dini.<\/p>\n
Skoraj polovica vozil LPP \u017ee deluje na metan. Letos bodo vozni park mestnih avtobusov pomladili \u0161e z desetimi novimi hibridnimi avtobusi na metan, potem ko je februarja za\u010delo voziti devet novih okolju prijaznih avtobusov v medkrajevnem prometu. Preostalih 23 dizelskih avtobusov bodo nadomestili s hibridnimi vozili, krati pa letos na\u010drtujejo nakup prvih elektri\u010dnih avtobusov, za katere bodo kandidirali za sredstva Eko sklada. Na\u010drtujejo tudi gradnjo son\u010dne elektrarne, ki bo name\u0161\u010dena na novi nadstre\u0161nici na lokaciji LPP in bo namenjena njihovim vozilom.<\/p>\n
Sicer pa ukrepe izvajajo tudi na podro\u010dju energetike. Eden od finan\u010dno zahtevnej\u0161ih tovrstnih projektov, v katerega bodo vlo\u017eili ve\u010d kot 130 milijonov evrov, je menjava goriva v Energetiki Ljubljana. \u017de do konca leta bo namre\u010d TE-TOL dva od treh premogovnih enot zamenjal s plinsko-parno elektrarno.<\/p>\n
Nedavna \u0161tudija na pobudo mre\u017ee Transport & Environment je sicer ugotovila, da evropska mesta zaradi prometa niso na dobri poti zmanj\u0161evanja emisij toplogrednih plinov in onesna\u017eenosti zraka. V \u0161tudijo, opravljeno v sklopu kampanje Clean Cities, je bilo vklju\u010denih 36 mest iz 16 dr\u017eav, tudi Ljubljana.<\/p>\n
Kot so ob tem opozorili v dru\u0161tvu Focus, se je slovenska prestolnica po onesna\u017eenosti zraka uvrstila na 31. mesto, je pa res, da trendi zadnjih pet let ka\u017eejo rahlo izbolj\u0161anje stanja. Posebej slabo se je Ljubljana v \u0161tudiji uvrstila glede dostopnosti javnega potni\u0161kega prometa, kjer je bila celo najslab\u0161a med vsemi.<\/p>\n
Dru\u0161tvo za sonaraven razvoj Focus je sicer lani v partnerstvu z In\u0161titutom za zdravje in okolje izvedel kampanjo merjenja koncentracij du\u0161ikovega dioksida v zraku na 156 lokacijah znotraj ljubljanskega avtocestnega obro\u010da. Rezultati meritev so bili zaskrbljujo\u010di, sploh ker je bila prometna aktivnost v \u010dasu merjenja zaradi epidemiolo\u0161kih ukrepov pribli\u017eno 20 odstotkov manj\u0161a.<\/p>\n
Na kar desetih lokacijah so bile koncentracije previsoke in ogro\u017eajo\u010de za zdravje, krivec pa je v veliki meri dizelski promet, ugotavljajo v omenjenem dru\u0161tvu. Po njihovem prepri\u010danju bi morala ob\u010dina resno razmi\u0161ljati o omejitvah motornega prometa znotraj avtocestnega obro\u010da.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Mestna ob\u010dina Ljubljana po podatkih Agencije za okolje (Arso) \u0161e vedno sodi med mestne ob\u010dine z najslab\u0161o kakovostjo zraka, ob Celju in Murski Soboti. Na ob\u010dini sicer zatrjujejo, da se razmere postopno izbolj\u0161ujejo, priznavajo pa, da so najslab\u0161e v \u010dasu kurilne sezone, zlasti ko pride do dolgotrajnega temperaturnega obrata.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":464236,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201,18174],"tags":[2171,1633,6915],"source":[4511],"supertag":[5675,16390],"acf":[],"yoast_head":"\n