V ZSSS so se \u017ee soo\u010dili z vpra\u0161anjem zaposlenih, ali dr\u017ei, da delodajalcu v primeru, da njegov zaposleni dela od doma, ni treba upo\u0161tevati zakonskih dolo\u010dil glede odmorov in po\u010ditkov.<\/p>\n
V zvezi s tem so na spletni strani te dni objavili, da zakon o delovnih razmerjih dolo\u010da, da ima delavec, ki dela poln delovni \u010das, pravico do odmora, ki traja 30 min, delavec, ki dela kraj\u0161i delovni \u010das, vendar najmanj \u0161tiri ure na dan, pa do odmora v sorazmerju s \u010dasom, prebitim na delu, “kar pomeni, da ima v primeru \u0161tiriurnega delovnika pravico do 15-minutnega odmora”.<\/p>\n
Poleg tega zakon, ki velja za delavsko ustavo, dolo\u010da tudi minimalne standarde pravic za dnevni in tedenski po\u010ditek. “Dnevni po\u010ditek je po\u010ditek med zaporednima dnevoma, ki traja najmanj 12 ur oziroma najmanj 11 ur v primeru neenakomerno razporejenega ali za\u010dasno prerazporejenega delovnega \u010dasa. Tedenski po\u010ditek je pravica delavca do 24 neprekinjenih ur po\u010ditka v sedmih zaporednih dneh oziroma v povpre\u010dju 14 zaporednih dni,” so pojasnili.<\/p>\n
Zakon sicer res dolo\u010da tudi posebnosti za nekatere kategorije delavcev, med drugim dopu\u0161\u010da, da delavec in delodajalec za primer dela od doma uredita delovni \u010das, \u010das odmora in \u010das po\u010ditka druga\u010de. Pri tem pa navaja, da je taka ureditev mogo\u010da le, \u010de delovnega \u010dasa ni mogo\u010de vnaprej razporediti oziroma \u010de si delavec lahko razporeja delovni \u010das samostojno, v obeh primerih pa mu morata biti zagotovljena varnost in zdravje pri delu.<\/p>\n
“Delavec in delodajalec morata vsako ureditev, ki odstopa od zakonskih dolo\u010db o delovnem \u010dasu, odmoru in po\u010ditku, dolo\u010diti s pogodbo o zaposlitvi, aneks torej ne zadostuje. Kako konkretno morajo biti s pogodbo o zaposlitvi urejeni druga\u010de dogovorjeni delovni \u010das, odmori in po\u010ditki, zakon ne dolo\u010da. Kot posledica navedenega pogosto prihaja do primerov, ko je v pogodbi o zaposlitvi dolo\u010deno le, da si bo delavec organiziral delo tako, da ga bo opravil v rokih, pri tem pa bo upo\u0161teval minimalne standarde v zvezi z odmori in po\u010ditki,” so prakso povzeli v ZSSS.<\/p>\n
Zakonodajalec s tem po njihovih besedah v celoti prenese breme in odgovornost organizacije delovnega procesa in temeljnih pravic na delavca.<\/p>\n
Eden od \u010dlenov zakona naj bi sicer meh\u010dal toge dolo\u010dbe in omogo\u010dal prilagoditev delovnega procesa \u017eivljenjskim razmeram, vendar se v praksi vse prepogosto ka\u017ee, da se za “samostojnim opravljanjem dela” skrivajo pasti, so opozorili: “Odmori in po\u010ditki se namre\u010d zanemarijo, urniki se podalj\u0161ujejo, delo pa hitro postane na\u010din \u017eivljenja. Hkrati ob tako nedolo\u010deni ureditvi delodajalci nimajo okvira, kdaj je dejanski efektivni delovni \u010das delavca, v katerem mu je na voljo, ter kdaj je na odmoru oziroma po\u010ditku.”<\/p>\n
Glede na navedeno pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, ki bo vsebovala tudi morebitne dogovore o druga\u010dni dolo\u010ditvi delovnega \u010dasa, odmorov in po\u010ditkov v primeru dela na domu, svetujejo, da delavec poskrbi, da se te pravice uredijo \u017ee v pogodbi o zaposlitvi, in si tako zagotovi nujno potrebno pravico do odklopa.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u010cetudi so bili ukrepi zoper \u0161irjenje novega koronavirusa v veliki meri spro\u0161\u010deni, mnogi zaposleni \u0161e vedno delajo od doma. Nekateri med njimi nimajo pravih pravic do odmora in po\u010ditka, ugotavljajo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), pri tem pa opozarjajo, da sta ti pravici “absolutni in temeljni delav\u010devi pravici”.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":432114,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091,18201],"tags":[8970,16208],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n