Zadnji interventni protikoronski zakon je bil sprejet konec preteklega leta. Za zdravnike in zobozdravnike je do konca leta 2022 dvignil pla\u010dni strop za \u0161est razredov, do 63. razreda.<\/p>\n
Zahtevo za presojo ustavnosti dviga pla\u010dnega stropa so na ustavno sodi\u0161\u010de kot volivci vlo\u017eili predsedniki petih sindikalnih central, in sicer Branimir \u0160trukelj, Jakob Po\u010divav\u0161ek, Lidija Jerki\u010d, Evelin Vesenjak in Peter Majcen.<\/p>\n
Zatrjevali so, da je bil v postopku sprejemanja zakona kr\u0161en 90. \u010dlen ustave o zakonodajnem referendumu, ker da izpodbijani \u010dlen interventnega zakona ne pomeni nujnega ukrepa, ki bi bil povezan z odpravo posledic covida-19 in zato ne spada v materijo interventnega zakona. DZ po njihovem mnenju ne bi smel sprejeti sklepa o nedopustnosti referenduma glede sporne dolo\u010dbe.<\/p>\n
Kot je razvidno iz danes objavljene odlo\u010dbe, so ustavni sodniki ugotovili, da mno\u017ei\u010den pojav covida-19, tudi \u010de uradno ni razgla\u0161ena epidemija, pomeni naravno nesre\u010do. Torej interventni zakon, ki pomeni zakonsko podlago za nujne ukrepe za zagotovitev odprave posledic covida-19, spada med izjeme, za katere po 90. \u010dlenu ustave ni dopustno razpisati zakonodajnega referenduma.<\/p>\n
Vendar pa izpodbijana dolo\u010dba, ki bi posegla v zakon o sistemu pla\u010d v javnem sektorju z zvi\u0161anjem pla\u010dnih razredov za vse zdravnike in zobozdravnike ter s tem posegla v temelje enotnega pla\u010dnega sistema javnih uslu\u017ebencev in poru\u0161ila postavljena razmerja, po oceni ustavnih sodnikov ni nujen ukrep, s katerim bi se odpravljale posledice covida-19.<\/p>\n
V sklepu o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu in odgovora DZ je sicer obrazlo\u017eeno, da je \u0161kodljiva posledica covida-19 posebna obremenjenost zdravnikov in zobozdravnikov v \u010dasu zahtevnih epidemiolo\u0161kih razmer. A kot je presodilo ustavno sodi\u0161\u010de, tega “ni nujno odpravljati s sistemsko spremembo pla\u010dnega sistema, ki se nana\u0161a na osnovne pla\u010de vseh zdravnikov in zobozdravnikov, ne glede na njihovo morebitno dodatno obremenjenost zaradi zdravljenja bolnikov z boleznijo covid-19”. “\u017de doslej je namre\u010d zakonodajalec omogo\u010dal dodatke tistim zdravnikom in zobozdravnikom, ki so pri svojem delu dodatno obremenjeni zaradi zdravljenja bolnikov s to boleznijo,” so navedli.<\/p>\n
Ob tem je ustavno sodi\u0161\u010de zavrnilo navedbe DZ in vlade, da sta \u0161kodljivi posledici covida-19 tudi zmanj\u0161evanje \u0161tevila zdravnikov in da naj bi se z izpodbijanim ukrepom pomagalo predvsem mladim zdravnikom. Ugotovilo je, da tako odhajanje oz. pomanjkanje zdravnikov kot nizke pla\u010de mladih zdravnikov o\u010ditno niso povezani z mno\u017ei\u010dnim pojavom covida-19, temve\u010d “so posledica \u017ee dalj \u010dasa trajajo\u010dega nezadovoljstva zdravnikov s pla\u010dnim sistemom in drugimi pogoji dela, pa tudi drugih dejavnikov, kot sta politika izobra\u017eevanja zdravnikov, omogo\u010danje specializacij itd.”.<\/p>\n
“Poleg tega mo\u017enost zvi\u0161anja pla\u010d mladih zdravnikov ni odvisna od izpodbijanega ukrepa, saj ta omogo\u010da zvi\u0161anje najvi\u0161jih zdravni\u0161kih pla\u010d. Pla\u010dni razredi delovnih mest mladih zdravnikov pa so bistveno ni\u017eji in jih je mogo\u010de zvi\u0161ati ne glede na veljavnost izpodbijanega ukrepa iz 48. \u010dlena zakona o dodatnih ukrepih za prepre\u010devanje \u0161irjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covida-19,” so zapisali.<\/p>\n
Ustavno sodi\u0161\u010de je zato presodilo, da je DZ razumno utemeljil, da je covid-19 v zdravstvu sicer povzro\u010dil posebno obremenjenost zdravnikov in zobozdravnikov, vendar pa izpodbijana dolo\u010dba ni nujen ukrep za odpravo te \u0161kodljive posledice, ki bi lahko bil izjema glede razpisa zakonodajnega referenduma. DZ je zato po oceni ustavnega sodi\u0161\u010da neupravi\u010deno izklju\u010dil zakonodajni referendum.<\/p>\n
Odklonilni lo\u010deni mnenji sta podala sodnika Klemen Jakli\u010d in Marko \u0160orli, pritrdilni pa Rok \u010ceferin in Rajko Knez.<\/p>\n
Ustavni sodniki so sicer pred dvema mesecema izvajanje presojane dolo\u010dbe zadr\u017eali do kon\u010dne odlo\u010ditve, saj so ocenili, da bi izvr\u0161evanje morebiti protiustavnega spornega \u010dlena povzro\u010dilo huj\u0161e \u0161kodljive posledice.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ustavno sodi\u0161\u010de je razveljavilo 48. \u010dlen desetega interventnega zakona, ki bi za zdravnike in zobozdravnike zvi\u0161al najvi\u0161ji pla\u010dni razred, ki ga lahko dose\u017eejo v sistemu pla\u010d javnega sektorja. Med drugim je ocenilo, da izpodbijana dolo\u010dba, ki posega v temelje enotnega pla\u010dnega sistema, ni nujen ukrep za odpravljanje posledic epidemije covida-19.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":329411,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[5336],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n