STA je pred volitvami na stranke in liste, ki se bodo 24. aprila potegovale za vstop v parlament, naslovila ve\u010d sklopov vpra\u0161anj. Med drugim vpra\u0161anja o zdravstvenem sistemu.<\/p>\n
\u017de pred epidemijo covida-19, ki je skoraj za dve leti ohromila slovensko zdravstvo, to ni bilo v najbolj\u0161i kondiciji, zdravstvena kriza pa je te\u017eave sistema \u0161e izpostavila. Med najbolj pere\u010dimi so nedopustno dolge \u010dakalne dobe, za re\u0161evanje katerih imajo stranke razli\u010dne predloge. Med drugim izpostavljajo vklju\u010devanje vseh razpolo\u017eljivih kapacitet, a bi nekatere prednost pri tem dale javnim izvajalcem zdravstvenih storitev.<\/p>\n
Med izzivi vidijo tudi nujno reorganizacijo sistema, administrativno razbremenitev, dolgoro\u010dno na\u010drtovanje kadrov, nagrajevanje oz. stimulacijo dodatnega dela in zagotovitev transparentnosti nabav v zdravstvu in boj proti korupciji. Tiste, ki bi dopustile delo zdravnikov, sicer zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, \u0161e v zasebnih zdravstvenih zavodih (t. i. dvo\u017eivke), ob tem poudarjajo nujnost nadzora oz. dolo\u010denih omejitev.<\/p>\n
Da dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bi ukinili, so izrecno navedli v NSi in Domovinski ligi, sicer pa velika ve\u010dina strank ukinitev dopolnilnega zavarovanja podpira.<\/p>\n
1. Ali je \u010dakalne vrste v zdravstvu mogo\u010de skraj\u0161ati? \u010ce da, na\u0161tejete tri konkretne ukrepe.<\/b>
\n2. S katerimi ukrepi bi pove\u010dali dostopnost do osebnega zdravnika?<\/b>
\n3. Ali podpirate ukinitev dopolnilnega zavarovanja?<\/b>
\n4. Ali ste za krepitev javnega zdravstva znotraj javnozdravstvene mre\u017ee? Ali pa zagovarjate na\u010delo, da denar sledi bolniku?<\/b>
\n5. Ali bi v celoti prepre\u010dili t. i. dvo\u017eivke ali pa bi dopustili, da te delajo prek javnega zavoda?<\/b>
\n6. Ali podpirate t. i. prora\u010dunsko varovalko za zdravstveno blagajno?<\/b><\/p>\nDeSUS<\/b><\/h3>\n
\u010cakalne vrste je po njihovem mnenju mogo\u010de skraj\u0161ati samo v sodelovanju z nosilci zdravstvene dejavnosti. Najprej bi bilo treba po\u010distiti sezname za storitve, ki so bile \u017ee opravljene samopla\u010dni\u0161ko, saj menijo, da polni seznami podpirajo “zdravnike dvo\u017eivke”, ki na ta na\u010din slu\u017eijo. Ocenjujejo, da so vsi podatki za to na voljo, a ni \u017eelje, da se to zgodi. Izpostavljajo, da drugje po svetu ne poznajo tega, da bi zdravniki lahko delali v dveh pravnih enitetah, saj imajo v pogodbi o zaposlitvah konkuren\u010dne klavzule. Pove\u010danje dostopnosti do dru\u017einskega zdravnika je po njihovi oceni v rokah zdravnikov in zdravstvenih zavodov, tudi za ceno pogodbenih penalov. Ob tem so spomnili, da so dru\u017einski zdravniki leta 2017 dosegli zmanj\u0161anje glavarinskih koli\u010dnikov in da se je takrat za\u010del proces, v katerem je 120.000 ljudi ostalo brez osebnega zdravnika, in da torej zdravniki danes delajo manj za isto pla\u010do. Dopolnilno zavarovanje ima ve\u010d plati, zato je treba pretehtati vse vidike, da pri morebitni ukinitvi ne bi poslab\u0161ali polo\u017eaja zavarovanca. Na\u010delo, da denar sledi bolniku, je po njihovem mnenju zavarovalni\u0161ki model, ki izklju\u010duje solidarnost. Javna zdravstvena mre\u017ea je nujno potrebna za obvladovanje zdravstvenih tveganj na vseh ravneh. Za zdravstvo bi po njihovem iz prora\u010duna morali nameniti ve\u010dji dele\u017e denarja in \u010de to pomeni prora\u010dunsko varovalko, jo podpirajo, nikakor pa ne, da bi zdravstvenega blagajna imela enake pogoje kot dr\u017eavni prora\u010dun. To bi bil pokop na\u0161ega javnega zdravstva, menijo.<\/p>\n
Skraj\u0161evanja \u010dakalnih vrst bi se lotili z vklju\u010ditvijo vseh kvalificiranih ponudnikov zdravstvenih storitev, spremembo centralnoplanskega sistema zdravstva ter zmanj\u0161evanjem nepotrebnih napotitev s primarne na sekundarno raven zdravstva in naro\u010danja nepotrebnih zdravstvenih storitev. Dostopnost do osebnega zdravnika bi izbolj\u0161ali s pove\u010danjem \u0161tevila zdravnikov dru\u017einske medicine, koncesij za dru\u017einsko medicino ter stimulacijo za time dru\u017einske medicine ter \u0161olskih in otro\u0161kih dispanzerjev. Zagovarjajo na\u010delo, da denar sledi bolniku, saj da bolnika ne zanima, kdo izvaja storitev, ampak zgolj kakovost in dostopnost do nje. Ocenjujejo, da v centralnoplanskem sistemu zdravstva, kot je slovenski, “zdravniki dvo\u017eivke” prepre\u010dujejo popoln kolaps sistema. Zavzemajo se za zdravstveni sistem, prek katerega so pokriti stro\u0161ki zdravljenja pri zdravniku s strokovno licenco, ki si ga bolnik sam izbere. To bi njihovem mnenju re\u0161ilo tudi problem “dvo\u017eivk”. Ne podpirajo ne ukinitve dopolnilnega zavarovanja ne prora\u010dunske varovalke za zdravstveno blagajno.<\/p>\n
\u010cakalne vrste bi kraj\u0161ali z uvedbo javnega zdravstva, saj da imamo sedaj dr\u017eavnega, v katerem bi denar sledil bolniku, zavarovalnica pa bi izpla\u010dala zdravljenje tam, kjer je bilo opravljeno. Zavzemajo se za pregon korupcije, s \u010dimer bi zagotovili ve\u010d denarja za zdravstvo in zdravstvene delavce. Zavzemajo se tudi za u\u010dinkovito vodenje zdravstvenih ustanov po sistemu podjetij in stimulativno pla\u010dilo po u\u010dinku. Dostopnost do osebnega zdravnika bi pove\u010dali z zmanj\u0161anjem administracijske obremenitve za dru\u017einske zdravnike, ve\u010d razpisanih specializacij za dru\u017einsko medicino ter vi\u0161jo in stimulativno pla\u010do. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja in zagovarjajo stali\u0161\u010de, da ne bi bilo prehodov zaposlenih v javnih zavodih v zasebni sektor. Ne podpirajo prora\u010dunske varovalke za zdravstveno blagajno, saj je po njihovi oceni zdravstvo eden izmed sektorjev, kjer odte\u010de najve\u010d denarja iz naslova korupcije, s tako varovalko pa bi se ti odlivi lahko samo pove\u010dali.<\/p>\n
Opozarjajo, da \u010dakalnih vrst ne bele\u017eimo ve\u010d. V okviru ministrstva za zdravje bi formirali krizno skupino za pripravo na\u010drta, kako nadoknaditi zamude iz \u010dasa epidemije. Vse storitve bi pla\u010devali po realizaciji, opravljali bi jih lahko vsi izvajalci, ki se bodo prijavili v sistem. Ukrep bi veljal za\u010dasno, do skraj\u0161anja \u010dakalnih vrst na dopustno raven. So za u\u010dinkovitej\u0161o izrabo medicinske diagnosti\u010dne opreme v javnih zdravstvenih zavodih in za nadzor nad opravljenimi storitvami. Z interventnim zakonom bi razbremenili zdravnike v primarnem zdravstvu. ZZZS in zdravstvene zavarovalnice morajo bolj proaktivno pristopiti k nadzoru vseh zdravstvenih storitev, ZZZS pa mora postati aktivni pla\u010dnik in nadzornik pla\u010dila storitev. Dopolnilno zavarovanje bi preoblikovali, ko bi v okviru \u0161irokega konsenza zagotovili na\u010din zbiranja 600 milijonov evrov letno in jih opredelili kot javna sredstva za zdravstvo. Njihov cilj je u\u010dinkovitej\u0161a poraba sredstev, racionalizacija poslovanja, bolj\u0161a reorganizacija zdravstvenih zavodov in u\u010dinkovitej\u0161a izraba obstoje\u010dih kapacitet z ustrezno stimulacijo vseh zaposlenih. Ukinili bi so\u010dasno delo zdravnikov na ve\u010d delovi\u0161\u010dih ter pripravili dodatne spodbude za medicinski kader. Za javne zdravstvene storitve je treba nameniti ve\u010d sredstev kot jih sedaj, dose\u010di \u017eelijo 10 odstotkov vi\u0161ine BDP. V ta namen bodo preu\u010dili vklju\u010ditev ve\u010d razli\u010dnih virov, med katerimi so tudi prora\u010dunska sredstva, napovedujejo.<\/p>\n
Poudarjajo, da za odpravo \u010dakalnih vrst najprej potrebujemo natan\u010dne podatke. Nato je treba zagotoviti, da zdravniki svoje delo v celoti opravijo znotraj mati\u010dne ustave. Z ukinitvijo “dvo\u017eivk” bo odpadel tudi interes teh zdravnikov, da se \u010dakalne dobe podalj\u0161ujejo zato, da lahko ob opravljanju teh storitev zunaj javnega zdravstvenega sistema kujejo dobi\u010dke. Programe z najdalj\u0161imi \u010dakalnimi vrstami bi financirali glede na realizacijo. Na primarni ravni bi uvedli sistem, ki bi v primeru te\u017eav pri iskanju zdravnika bolnikom omogo\u010dil vlo\u017eitev zahteve na obmo\u010dno enoto ZZZS, ta pa jim bo dol\u017ean v dveh tednih najti zdravnika. Med ukrepi navajajo \u0161e organizirano na\u010drtovanje uvoza tujega zdravstvenega kadra, dodatna prora\u010dunska sredstva, spremembe sistema glavarin glede na potrebe prebivalstva. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, saj gre po njihovi oceni za nepravi\u010den, nesolidaren davek. So za krepitev javnega zdravstva, kar pa ne pomeni krepitev javne mre\u017ee. Pod javno mre\u017eo, kot izpostavljajo, spadajo tudi koncesionarji, ki pa delujejo profitno, kar pomeni, da gre za zasebno in ne javno zdravstvo. Bolniku mora slediti predvsem zdravnik, denar pa mora ostajati v javnem sistemu. Popoldansko delo zdravnikov ni anomalija, temve\u010d je sistemska in uzakonjena praksa, ki po njihovem mnenju vodi v korupcijska tveganja, preskakovanja in podalj\u0161evanje \u010dakalnih vrst, privatizacijo in siroma\u0161enje javnega zdravstvenega sistema ter pretakanje javnih sredstev v profite zasebnikov, menijo. Podpirajo prora\u010dunsko varovalko za zdravstveno blagajno.<\/p>\n
\u010cakalne vrste v zdravstvu so po njihovem mnenju umetna tvorba, ki jih je ustvaril zastarel sistem in zloraba s strani vplivnih stricev iz ozadja, ki na ta ra\u010dun kujejo ogromne dobi\u010dke, z njimi pa sodelujejo tudi prenekateri zaposleni v zdravstvu. Za u\u010dinkovito skraj\u0161anje \u010dakalnih vrst vidijo ve\u010d razli\u010dnih mo\u017enosti, ena je tudi ta, da so zaposleni zdravniki specialisti zaposleni preko pogodb, “kot na primer nogometa\u0161i, po italijanskem vzoru”. Drugi model je, da se zdravniku poleg rednega dela dovoljuje tudi dodatno, t. i. popoldansko delo v istem zavodu, kjer je za njegovo dodatno delo soudele\u017een pri dobi\u010dku. Dvo\u017eivke pa bi, ko bodo te mo\u017enosti uvedene, prepovedali. Prepri\u010dani so, da bi z na\u0161tetimi ukrepi zelo hitro dosegli, da bodo osebni zdravniki neprimerno manj obremenjeni kot so danes. Menijo, da z njihovim na\u010dinom prenove zdravstvenega sistema dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne bo ve\u010d potrebno in obdobja nesorazmernega bogatenja zavarovalnic po njihovem mnenju ne bo ve\u010d. So za krepitev javnozdravstvene mre\u017ee, ki lahko edina zagotovi resni\u010dno dostopno zdravstvo za vse. Podpirajo prora\u010dunsko varovalko za zdravstveno blagajno.<\/p>\n
Za skraj\u0161anje \u010dakalnih vrst bi ZZZS namenili dodatna sredstva in uvedli pla\u010devanje zdravstvenih storitev po realizaciji, zlasti v dejavnostih, v katerih so nedopustne \u010dakalne dobe najdalj\u0161e. Zdravstvene storitve, ki jih izvajalci ne morejo izvesti, bi zagotovili z nacionalnim razpisom po t. i. kaskadnem sistemu, pri \u010demer bi upo\u0161tevali vrstni red: javni zdravstveni zavodi, koncesionarji, zasebniki. Predlagajo mobilnost pacientov in specializacijo posameznih bolni\u0161nic. V Ljubljani in Mariboru bi vzpostavili mestni bolni\u0161nici. Pri re\u0161evanju te\u017eav z dostopnostjo do osebnega zdravnika se jim zdi nujen dialog o vsaj za\u010dasnem zvi\u0161anju glavarinskih koli\u010dnikov, vnovi\u010dna aktivacija upokojenih zdravnikov, spodbude, da bi se za dru\u017einsko medicino odlo\u010dilo \u010dim ve\u010d specializantov, administrativna razbremenitev zdravnikov in ve\u010d referen\u010dnih ambulant. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Zavzemajo se za prenos pod obvezno zavarovanje, s \u010dimer bi sredstva, ki so danes dobi\u010dki zavarovalnic, ter sredstva, potrebna za njihovo delovanje, prenesli v javno blagajno. Ko\u0161arica pravic bi ob tem ostala enaka, uvedli bi solidarnostno lestvico. Podpirajo krepitev javne mre\u017ee. Sledenje denarja bolniku je zgolj drug izraz za za\u010detek privatizacije in razpad javnega zdravstva, menijo. Uvedli bi jasno razmejitev med javnim in zasebnim ter dosleden nadzor nad izdajanjem dovoljenj in izvajanjem “popoldanskega dela”, ki ne sme biti na \u0161kodo javnega zdravstva. Podpirajo prora\u010dunsko varovalko za zdravstveno blagajno.<\/p>\n
Skraj\u0161anje \u010dakalnih vrst in ve\u010dja dostopnost do osebnega zdravnika je po njihovem mnenju mogo\u010da s konkretno zdravstveno reformo. So za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Menijo, da bi moral ZZZS, ki upravlja s sredstvi obveznega zavarovanja, delovati po zakonski ureditvi vzajemne zavarovalnice, kar pomeni, da o porabi sredstev odlo\u010dajo izklju\u010dno predstavniki zavarovancev v skup\u0161\u010dini. Ta naj odlo\u010da tudi o ko\u0161arici storitev glede na razpolo\u017eljiva sredstva, ki naj se preverja vsako leto. Treba je nadaljevati z zmanj\u0161evanjem stro\u0161kov za nakup medicinske opreme, zdravil in materiala. Bolnik naj ima na podlagi obveznega zavarovanja pravico do kritja stro\u0161kov zdravljenja v Sloveniji in pravico do izbire izvajalca zdravstvenih storitev v okviru javne slu\u017ebe ali v okviru zasebne dejavnosti ob izpolnjevanju predpisanih pogojev. Prednost zdravstvene obravnave in standarde obravnave dolo\u010da neodvisna agencija, ki cenik javno objavi. Eden izmed klju\u010dnih ciljev reforme zdravstvenega sistema mora biti gospodarno ravnanje z javnimi sredstvi ter s tem povezana jasna lo\u010ditev med javnim in zasebnim zdravstvom, saj interesi zasebnega zdravstva ne smejo ogroziti javnega interesa v okviru javnega zdravstva. Dr\u017eava je odgovorna za kakovosten, solidaren in vsem dostopen zdravstveni sistem. \u010ce zdravstvena blagajna tega ne zmore, mora dr\u017eavni prora\u010dun razliko pokrivati, menijo.<\/p>\n
Med ukrepi za skraj\u0161anje \u010dakalnih vrst na\u0161tevajo javno dostopne, pregledne nabavne in investicijske procese ter dostopne statisti\u010dne informacije o opravljenih storitvah v javnem zdravstvu. Pa tudi dolgoro\u010dno planiranje zdravstvenih kadrov in izbolj\u0161anje sistema za dodeljevanje kvot med zavarovalnicami in zdravstvenim sistemom. Dostopnost do osebnega zdravnika bi pove\u010dali s ponovno vzpostavitvijo mre\u017ee dru\u017einskih zdravnikov, pove\u010danjem kompetenc medicinskih sester ter prerazporeditvijo zdravnikov iz sekundarija in terciarija na primarni nivo. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja z revidiranjem ko\u0161arice osnovnega zdravstvenega zavarovanja, kar bi posledi\u010dno pripeljalo do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. So za krepitev javnega zdravstva znotraj javnozdravstvene mre\u017ee. Koncesionarji naj se vklju\u010dijo, kjer je pomanjkanje kapacitet v javnem zdravstvu. Prevzeti morajo tudi obveznosti, ki so vezane na javno zdravstvo, kot so de\u017eurstva, urgenca, delo med prazniki. Glede “dvo\u017eivk” pravijo, da kdorkoli deluje v obeh sistemih, mora temu ustrezno porazdeliti svoje obremenitve po urah in ostale stro\u0161ke iz tega naslova, vklju\u010dno s porazdelitvijo stro\u0161kov izobra\u017eevanja in usposabljanja. Ne podpirajo prora\u010dunske varovalke za zdravstveno blagajno, saj vidijo veliko drugih prilo\u017enosti za stabilizacijo zdravstvene blagajne.<\/p>\n
\u010cakalne vrste v zdravstvu bi skraj\u0161ali z vklju\u010devanjem vseh razpolo\u017eljivih zdravstvenih kapacitet v javno mre\u017eo, tako javnih zavodov kot zasebnikov. Poleg tega bi odpravili koncesije in uvedli novo statusno obliko “samostojni nosilec zdravstvene dejavnosti”. Vzpostaviti je treba tudi sistem kakovostnega spremljanja \u010dakajo\u010dih, ki temelji na enotni informacijski podpori, menijo. Dostopnosti do osebnega zdravnika bi med drugim pove\u010dali s pove\u010devanjem \u0161tevila vpisnih mest na medicinske fakultete in promocijo specializacije dru\u017einske medicine. Pri tem je klju\u010dno bolj\u0161e vrednotenje poklica osebnega zdravnika, izbolj\u0161anje delovnih pogojev, zlasti administrativna razbremenitev, da se lahko zdravnik posveti bolniku, in uvedba dodatnih nagrad oz. spodbud za zdravnike, ki se odlo\u010dijo za delo v odro\u010dnih krajih. Poleg tega bi na delo v Slovenijo z dobrimi pogoji privabili slovenske zdravnike, ki delajo v tujini, kratkoro\u010dno pa tudi zdravnike iz nam bli\u017enjih kulturnih okolij, kjer znanje jezika ni prehuda ovira. Niso za ukinitev dopolnilnega zavarovanja. Menijo namre\u010d, da bi bilo v osnovi treba preoblikovati celoten sistem zdravstvenega zavarovanja, ki bi v sredi\u0161\u010de postavil bolnika ter omogo\u010dil svobodno izbiro izvajalca zavarovanja in izvajalca storitev. So za krepitev javnega zdravstva na na\u010din, da denar sledi bolniku. Kdor pa kakovostno opravi svoje redno delo, naj ima mo\u017enost dodatnega dela in s tem pripomore h kraj\u0161anju \u010dakalnih vrst. Podpirajo ukinitev monopola ZZZS in vzpostavitev konkurence na podro\u010dju obveznega zdravstvenega zavarovanja.<\/p>\n
Menijo, da je \u010dakalne vrste v zdravstvu mogo\u010de skraj\u0161ati s spremembo standardov in normativov in sistema financiranja zdravstva ter z zmanj\u0161anjem administrativnih bremen zdravnikom in medicinskim sestram. Tudi dostopnost do osebnega zdravnika bi pove\u010dali s spremembo standardov in normativov, razbremenitvijo zdravnikov in sester z birokracijo ter z vzpostavitvijo u\u010dinkovitih digitalnih re\u0161itev, primernih za zdravstvo. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ne podpirajo pa prora\u010dunske varovalke za zdravstveno blagajno. Zagovarjajo krepitev javnega zdravstva, koncesionarje pa vidijo kot na\u010din dopolnjevanja javnega zdravstva v primerih, ko to ne more pokriti dolo\u010denih podro\u010dij. Zdravnikom ne bi prepovedali dela v zasebnih ambulantah, le poostrili bi nadzor, da v javnih slu\u017ebah opravijo svoje delo vestno in v skladu z zahtevanimi standardi.<\/p>\n
Med ukrepi za skraj\u0161anje \u010dakalnih dob izpostavljajo spremembe procesov znotraj zdravstva, transparentne in ekonomi\u010dne investicije ter nabave v zdravstvu, pa tudi transparentno informatizacijo. To bi vodstvu zdravstvenih ustanov omogo\u010dilo u\u010dinkovito razporeditev dela zdravstvenemu osebju, menijo. Mladim zdravnikom je treba zagotoviti pogoje, da bo jim bo delo v Sloveniji strokovni, slu\u017ebeni in poslovni izziv. Treba je dvigniti status dru\u017einskega zdravnika, z ve\u010djo digitalizacijo pa krepiti tudi vlogo telemedicine. Ocenjujejo, da je sedanji status dopolnilnega zavarovanje v nasprotju z osnovnim namenom dopolnilnega zavarovanja. Sprememba ali ukinitev pa mora biti predmet \u0161irokega strokovnega in politi\u010dnega dogovora vseh klju\u010dnih dele\u017enikov. Menijo, da mora javno zdravstvo ostati. Glede popoldanskega dela zdravnikov v zasebnem sektorju menijo, da gre za delo, ki ga posamezniki izvajajo v svojem prostem \u010dasu in zato je to mo\u017enost, ki jo ima prav vsak od nas. \u010ce posamezniki v rednem delu svoje naloge opravijo kakovostno, ni nobenih ovir za popoldansko delo, pod pogojem, da to ne vpliva na njihovo redno delo. \u010ce ne bodo uvedli drugih nujnih sprememb v zdravstvu, so proti prora\u010dunski varovalki za zdravstveno blagajno. Menijo \u0161e, da mora ZZZS glede na izzive v zdravstvu spremeniti na\u010din delovanja.<\/p>\n
Da bi okrepili javno in dostopno zdravstvo, bodo pove\u010dali vlaganja v njegovo dostopnost in kakovost, pove\u010dali bi tudi \u0161tevilo dru\u017einskih zdravnikov, uredili njihove pla\u010de in izbolj\u0161ali pogoje dela z zmanj\u0161anjem administrativnih obremenitev, ukinitvijo dvojnih delovi\u0161\u010d, ustrezno digitalizacijo in informatizacijo delovnih procesov. Pripravili bodo poseben program skraj\u0161evanja \u010dakalnih vrst, zagotovili potrebna sredstva in uporabili vse razpolo\u017eljive resurse po kaskadnem sistemu, po kateri bi prednost imelo javno zdravstvo, sledijo koncesionarji, na koncu pa zasebniki. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, vendar na na\u010din, ki ne bo ogrozil vzdr\u017enosti zdravstvene blagajne. Ob ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je treba sredstva, ki bodo v zdravstveni blagajni izpadla, nadomestiti z drugim virom. Ob tem poudarjajo, da zdravstva ni mogo\u010de in ni dopustno prepustiti trgu. Treba je jasno dolo\u010diti pravila, pri \u010demer je treba za vsako ceno ohraniti vsem dostopno in u\u010dinkovito javno zdravstvo, ki temelji na solidarnosti. Jasno bodo razmejili delovanje zdravnikov v javnem in zasebnem sektorju. Oba sektorja sta po njihovem mnenju pomembna, a mora biti njuno delovanje transparentno, lo\u010dnica med njima pa evidentna.<\/p>\n
V SD \u017eelijo vsem ljudem zagotoviti pregled pri specialistu v najve\u010d 30 dneh. Med ukrepi, s katerimi bi to dosegli, na\u0161tevajo prevetritev \u010dakalnih seznamov, pla\u010dilo vseh storitev, ki jih javni zdravstveni zavodi izvedejo za storitve nad dopustno \u010dakalno dobo, ponovno ovrednotenje cen storitev z nedopustnimi \u010dakalnimi dobami, organizacijske spremembe javnih zdravstvenih zavodov in urgentni program za odpravljanje zaostankov, za katerega bodo namenili 200 milijonov evrov. Dostopnost do osebnega zdravnika bi med drugim pove\u010dali z dogovorom z dru\u017einskimi zdravniki glede glavarinskih koli\u010dnikov, dodatnim pla\u010dilom preseganja glavarinskih koli\u010dnikov, vi\u0161jim pla\u010dnim razredom za vse dru\u017einske zdravnike in specializante dru\u017einske medicine. Ob tem predlagajo administrativno razbremenitev ter prenos dolo\u010denih kompetenc na del kadra zdravstvene nege. Menijo, da denar \u017ee sedaj sledi bolniku, a dodajo, da se ne sme pristati na pogojevanje zasebnih zavarovalnic, kaj je ali ni bolniku dovoljeno nuditi. Dela zdravnikov, ki so zaposleni v javnem zdravstvu, pri zasebnikih ne podpirajo, podpirajo pa mo\u017enost dodatnega dela v okviru javnega sistema. Podpirajo prora\u010dunsko varovalko za zdravstveno blagajno, a je ob tem po njihovem mnenju treba pove\u010dati vlogo ministrstva za zdravje kot upravitelja okrepljenega javnega zdravstvenega sistema, pove\u010dati nadzor ter spodbuditi digitalizacijo in prilagoditev zdravstvene mre\u017ee in sistema dolgotrajne oskrbe. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja.<\/p>\n
ZZZS mora za postati aktivni kupec storitev za svoje zavarovance in vzpostaviti permanentni mehanizem skraj\u0161evanja \u010dakalnih dob z prerazporejanjem neopravljenih programov med izvajalci, v sistem izvajanja storitev pa je treba vklju\u010diti vse zdravstvene strokovnjake, menijo. Zaradi pomanjkanja zdravnikov \u0161tevilnih specialnosti bodo omogo\u010dili, da se v mre\u017eo izvajalcev vklju\u010dijo vsi zdravniki, ki izpolnjujejo dolo\u010dene pogoje. Na razpise, ki morajo biti izvedeni transparentno, se bodo lahko pod enakimi pogoji prijavljali vsi izvajalci, ki bodo izpolnjevali strokovne, kadrovske, tehni\u010dne in prostorske pogoje. Dru\u017einske zdravnike bi pridobili s stimulativnim pristopom glede specializacije, nagrajevanjem v ruralnih ambulantah, razbremenitvijo administrativnih bremen. Statusna oblika zdravnika se jim zdi manj pomembna. Z ustreznimi podlagami bodo poskrbeli, da bo tudi specializant dru\u017einske medicine in pediatrije pod dolo\u010denimi pogoji lahko \u017ee deloval kot izbrani osebni zdravnik. So za administrativno razbremenitev. Dopu\u0161\u010dajo, da zdravniki, ki delajo v javnem zavodu, delajo tudi pri zasebniku, vendar morajo biti pravila jasna. Za vsak odklon od reguliranega dela so odgovorni dol\u017eni ustrezno sankcionirati. Delavcu v zdravstvenem sistemu se delo pri drugem delodajalcu omogo\u010di le, \u010de izpolnjuje vse obveznosti pri primarnem delodajalcu. Pomembno pri tem je, da bodo tisti, ki so pripravljeni delati ve\u010d, tudi ustrezno nagrajeni. V SDS zagovarjajo na\u010delo, da denar sledi bolniku. Ne podpirajo predloga, da bi se zdravstvena blagajna financirala na na\u010din kot zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Na vpra\u0161anje glede ukinitve dopolnilnega zavarovanja niso odgovorili.<\/p>\n
\u010cakalne vrste v zdravstvu je po njihovi oceni mogo\u010de skraj\u0161ati z dobro organizacijo zdravstvene slu\u017ebe, brez koruptivnih posegov in brez prijateljskih vezi. Dostopnost do osebnega zdravnika bi pove\u010dali s povezavo kompletne zdravstvene strukture z istim informativnim sistemom, prenehanjem administrativnega dela, ki zdravnikom jemlje \u010das, in energijo ter uvedbo zdravstvenih kartic s celotno anamnezo posameznika. Javna zdravstvena mre\u017ea mora ostati, vendar mora biti omogo\u010dena tudi privatna iniciativa na podro\u010dju zdravstva, menijo. Odpravili bi t. i. dvo\u017eivke. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ne podpirajo pa prora\u010dunske varovalke za zdravstveno blagajno.<\/p>\n
\u010cakalne vrste v zdravstvu bi skraj\u0161evali s pretvorbo dopolnilnega zavarovanja v obvezno zavarovanje, dodatno digitalizacijo in bolj\u0161o organizacijo delovanja zdravstvenih ustanov ter ostrim bojem proti korupciji v zdravstvu, ki po njihovi oceni mo\u010dno podalj\u0161uje \u010dakalne vrste. Med dolgoro\u010dnimi ukrepi za pove\u010danje dostopnost do osebnega zdravnika vidijo izobra\u017eevanja ve\u010d zdravnikov z ustrezno specializacijo. Bolj kratkoro\u010dna ukrepa sta po njihovem mnenju la\u017eje vklju\u010devanje zdravnikov, ki pridejo iz tujine, in bolj\u0161a organizacija dela zdravstvenih ustanov ter dodatna pomo\u010d pri administrativnih opravilih. So za krepitev javnega zdravstva in javnozdravstvene mre\u017ee, hkrati pa je treba pregledati in izbolj\u0161ati na\u010din financiranja zdravstva. So proti “dvo\u017eivkam”, ker da so pogosto v konfliktu interesov, ki lahko podalj\u0161uje \u010dakalne vrste. Zdravnikom moramo omogo\u010diti ve\u010d dela znotraj ustanove, kjer so zaposleni in dodatno delo dodatno nagraditi, \u0161e menijo.<\/p>\n
\u010cakalne v vrste v zdravstvu je po njihovem mnenju mogo\u010de skraj\u0161ati z dobro organizacijo, redom in disciplino ter z zaposlitvijo dodatne delovne sile: zdravnikov, sester in ostalega osebja. Dostopnost do osebnega zdravnika bi pove\u010dali z dodatnimi zdravniki, ker jih je trenutno premalo. Podpirajo ukinitev dopolnilnega zavarovanja, ker da gre za dodatno administracijo, ki je sama sebi namen. Ob tem se zavzemajo za lo\u010ditev javnega od zasebnega v zdravstvu, potem pa za odpravo korupcije in bolj\u0161o organizacijo dela v javnem zdravstvu. Glede podpore o prora\u010dunsko varovalki za zdravstveno blagajno odgovarjajo, da ne podpirajo ribarjenja v kalnem, ampak \u010diste ra\u010dune za transparentne zdravstvene storitve.<\/p>\n
* Odgovori so navedeni po abecednem vrstnem redu strank oziroma list. Na vpra\u0161anja nista odgovorila Gibanje zdrava dru\u017eba in Za ljudstvo Slovenije.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Urejanje \u0161tevilnih te\u017eav v zdravstvu, ki jih je dodatno razgalila epidemija covida-19, bo ena najpomembnej\u0161ih nalog prihodnje vlade. Stranke in kandidatne liste, ki se bodo na volitvah potegovale za vstop v DZ, imajo pripravljen nabor ukrepov za kraj\u0161anje \u010dakalnih vrst. Ob tem jih je ve\u010dina za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":467321,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[14596],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n