Hojs, sicer tudi podpredsednik SDS, je ob robu slovesne predaje novega policijskega helikopterja v uporabo na Brniku zavrnil o\u010ditke, da je vlada mar\u010dno obravnavo to\u010dke o pomladanski gospodarski napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) prekinila zato, ker bi ta kazala na poslab\u0161anje gospodarske rasti.<\/p>\n
Kot je izpostavil, izku\u0161nje iz preteklosti ka\u017eejo, da so se Umarjeve gospodarske napovedi lahko izkazale za “malce preve\u010d pesimisti\u010dne” oz. “podvrednotene”. “Vlada je zato ocenila, da je smiselno, da Umar \u0161e enkrat pretehta, ali so vsi vstopni parametri za samo napoved realni ali ne,” je pojasnil in zatrdil, da se “zgolj iz tega in edinega razloga” \u0161e niso seznanili z napovedjo.<\/p>\n
“Treba je namre\u010d vedeti, da je taka Umarjeva napoved \u0161e kako pomembna tudi za eventuelno zadol\u017eevanje te ali katerekoli druge vlade v prihodnje, zato je prav, da so te ocene karseda realne,” je poudaril.<\/p>\n
Na Umarju so medtem za STA \u017ee konec minulega meseca ocenili, da je napoved glede na vse znane podatke, informacije in predpostavke realisti\u010dna. “Torej ni vsebinskih ali strokovnih razlogov za popravek napovedi,” so pod\u010drtali.<\/p>\n
Umarjeva napoved je sicer podlaga za pripravo javnofinan\u010dnih dokumentov, tudi okvira za pripravo prora\u010dunov sektorja dr\u017eava za 2023-2025 in osnutka programa stabilnosti 2022, ki bi ju morala vlada do 10. aprila posredovati fiskalnemu svetu in DZ, pa tega \u0161e ni naredila.<\/p>\n
Hojs je danes na vpra\u0161anje, kdaj bo to storila, odvrnil, da naslednji teden gotovo \u0161e ne, “glede na to, da smo v predvolilnem obdobju”. “Verjamem pa, da bomo takoj po volitvah, ne glede na to, kak\u0161en bo rezultat, opravili \u0161e tiste zakonske obveznosti, ki so vezane na predpisane roke,” je napovedal.<\/p>\n
V SAB so danes ocenili, da je glavni razlog za to, da se vlada \u0161e ni seznanila z Umarjevo napovedjo in \u0161e ni dostavila javnofinan\u010dnih dokumentov, “gromozanska luknja” v javnih financah; zna\u0161ala naj bi 750 milijonov evrov. Da vse to dogajanje ka\u017ee, da vlade ne zanima, kaj bo po volitvah, pa je opozoril Milan M. Cvikl iz SD.<\/p>\n
V zakonu o fiskalnem pravilu je sicer zapisano, da mora vlada predlog okvira za pripravo prora\u010dunov skupaj z osnutkom programa stabilnosti posredovati DZ in fiskalnemu svetu najpozneje 20 dni pred rokom za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisiji. Tega mora Slovenija, tako kot vse dr\u017eave \u010dlanice, posredovati v Bruselj do konca aprila vsako leto.<\/p>\n
Evropska komisija je medtem marca poslab\u0161ala gospodarsko napoved za Slovenijo, in sicer za 0,4 odstotne to\u010dke na 3,8 odstotka. Leta 2023 naj bi se rast upo\u010dasnila na 3,6 odstotka. Zni\u017eanje napovedi so v Bruslju pojasnili zlasti z rastjo cen in motnjami pri dobavi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vlada se z gospodarsko napovedjo Umarja \u0161e ni seznanila, ker je treba pretehtati, “ali so vsi vstopni parametri za napoved realni ali ne”, je danes ponovil notranji minister Ale\u0161 Hojs. Predloga okvira za pripravo prora\u010dunov sektorja dr\u017eava za 2023-2025 in osnutka programa stabilnosti 2022 bodo fiskalnemu svetu in DZ poslali po volitvah, je dodal.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":465361,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[7124,4632],"source":[4511],"supertag":[7541],"acf":[],"yoast_head":"\n