“Ustvarjanje medijskega oro\u017eja v avtoritarnih dr\u017eavah onemogo\u010da pravico dr\u017eavljanov do informiranja, hkrati pa je povezano z nara\u0161\u010danjem napetosti v mednarodni skupnosti, kar lahko privede do najhuj\u0161ih vojn,” je ob objavi letnega poro\u010dila dejal generalni sekretar RSF Christophe Deloire.<\/p>\n
Pri RSF so v lanskem letu opazili, da medijska polarizacija v dr\u017eavah dodatno krepi tudi delitve znotraj dr\u017eav ter polarizacijo med dr\u017eavami na mednarodni ravni. Znotraj demokrati\u010dnih dru\u017eb je v porastu delitev, ki je rezultat \u0161irjenja mnenjskih medijev in dezinformacij, ki jih okrepijo dru\u017ebena omre\u017eja, dodajajo v poro\u010dilu.<\/p>\n
Ta proces je med drugim viden na primeru ruske invazije na Ukrajino, saj je pred fizi\u010dnim konfliktom \u017ee divjala propagandna vojna, pojasnjujejo pri RSF. Kitajska pa na primer izkori\u0161\u010da svojo zakonodajo, da prebivalstvu omejuje dostop do drugega dela sveta in informacij.<\/p>\n
Polarizacija pa je prisotna tudi znotraj demokrati\u010dnih dru\u017eb, med drugim so to opazili v ZDA. K pove\u010danim dru\u017ebenim in politi\u010dnim napetostim prispevajo tudi dru\u017ebena omre\u017eja in mnenjski mediji v Franciji. Na Poljskem pa so opazili, da k polarizaciji prispeva zatiranje neodvisnih medijev in vse ve\u010dji vpliv oblasti na javne medije.<\/p>\n
Letno poro\u010dilo Novinarjev brez meja o indeksu medijske svobode je na vrh postavil Norve\u0161ko (1. mesto), Dansko (2.) in \u0160vedsko (3.), kjer sledijo demokrati\u010dnem modelu s spodbujanjem svobode izra\u017eanja. Razmere pa so ozna\u010dili za zelo slabe v rekordnih 28 dr\u017eavah, med drugim v Belorusiji (153.) in Rusiji (155.). Na repu indeksa pa so Iran (178.), Eritreja (179.) in Severna Koreja (180.).<\/p>\n
Slovenija je letos padla za 18 mest na 54. mesto. Lani, ko je glede indeksa medijske svobode nazadovala za \u0161tiri mesta, je zasedla 36. mesto. Polo\u017eaj je v povpre\u010dju ozna\u010den za problemati\u010den. Razmere so te\u017eke na podro\u010dju ekonomskega konteksta, na podro\u010dju politi\u010dnega konteksta jih ocenjujejo za problemati\u010dne, na podro\u010djih zakonodajnega okvirja, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega.<\/p>\n
V okviru nove metodologije pri RSF medijsko svobodo definirajo kot u\u010dinkovito mo\u017enost, da novinarji izbirajo, ustvarjajo in \u0161irijo novice in informacije v javnem interesu, neodvisno od politi\u010dnega, gospodarskega, pravnega in dru\u017ebenega vme\u0161avanja ter brez nevarnosti za njihovo varnost. Stopnjo medijske svobode ocenjujejo v okviru petih kategorij: politi\u010dni kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost.<\/p>\n
Novinarji brez meja indeks medijske svobode objavljajo od leta 2002.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Slovenija je na indeksu medijske svobode padla za 18 mest in je med 180 dr\u017eavami zasedla 54. mesto, je razvidno iz danes objavljenega indeksa organizacije Novinarji brez meja. Ta v letnem poro\u010dilu svari predvsem pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":440185,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4911],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n