Ob slovesnosti, ki jo pripravlja Evropski kulturni center sv. Martin Tourski Slovenija, ki koordinira aktivnosti za vzpostavitev poti sv. Martina, bodo organizirali tudi pohod po poti sv. Martina k cerkvi sv. Martina v Kostanjevici na Krasu, na pro\u010delju cerkve pa bodo nato odkrili kamnito plo\u0161\u010do z Martinovo stopinjo, simbolom poti.<\/p>\n
Pot sv. Martina je poleg Jakobove ena od le dveh velikih evropskih kulturnih poti v Sloveniji. Tak\u0161en naziv podeljuje Svet Evrope. “Ne gre torej za navadne kulturne poti, ampak poti, ki povezujejo razli\u010dne dr\u017eave Evrope z izstopajo\u010do kulturno in naravno dedi\u0161\u010dino,” je za STA pojasnila ena od sodelujo\u010dih pri projektu Polona Abram.<\/p>\n
Pot sv. Martina poteka v Sloveniji od slovensko-mad\u017earske meje v kraju Hodo\u0161 do mejnega prehoda z Italijo v Opatjem selu in sledi stari rimski cesti, ki je povezovala mesto Savaria na Mad\u017earskem, kjer se je sv. Martin rodil, z italijansko Pavio, kjer je odra\u0161\u010dal. Celotna pot je dolga 2500 kilometrov in povezuje Mad\u017earsko, Slovenijo, Italijo in Francijo. Zaklju\u010di se v mestu Candes blizu Toursa, kjer je sv. Martin pokopan.<\/p>\n
Pot je v Sloveniji ozna\u010dena v skladu z zakonom o planinskih poteh in navodili za ozna\u010devanje tematskih pohodnih poti. Kjer poteka po trasi planinskih poti, je ta ozna\u010dena z belo-rde\u010do Knafel\u010devo markacijo, smerno pu\u0161\u010dico in rde\u010do smerno tablo z belim napisom. Na delih poti, kjer poteka po evropskih pe\u0161poteh E6 in E7, je ozna\u010dena z rumeno-rde\u010dimi markacijami. Na preostalem delu je pot sv. Martina ozna\u010dena z belo-rumeno okroglo markacijo, rumeno smerno pu\u0161\u010dico in rumeno smerno tablo s \u010drnim napisom za tematske pohodne poti. Na glavnih kri\u017ei\u0161\u010dih poti je smernim tablam dodana nalepka z logotipom poti sv. Martina. Na pomembnej\u0161ih to\u010dkah poti stojijo tudi informacijski panoji.<\/p>\n
Tako kot je Jakobova pot gonilo gospodarskega razvoja v svojem okolju, je tudi primer tega, v kaj se lahko razvije pot sv. Martina, je prepri\u010dana Abramova. Pohodne poti, ki imajo ve\u010djo “te\u017eo”, zagotavljajo konstanten pritok obiskovalcev, ta pa lahko spodbudi lokalni razvoj, od preno\u010di\u0161\u010d in prehrane do ponujanja lokalnih pridelkov in izdelkov, nenazadnje pa tudi izmenjavo informacij in znanja.<\/p>\n
Snovanje poti je spodbudilo tudi povezovanje razli\u010dnih dele\u017enikov. Tako je na odseku poti od Logatca do Opatjega sela sodelovalo \u0161est ob\u010din, zavodi za turizem, \u017eupnije, planinska in kulturna dru\u0161tva, je \u0161e navedla sogovornica.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V Opatjem selu bodo danes slovesno odprli slovenski del poti Via Sancti Martini oz. poti sv. Martina. 550 kilometrov dolga pot, ozna\u010dena z zna\u010dilnimi rumenimi tablicami s stopinjo sv. Martina, je del evropske kulturne poti sv. Martina. Podobno kot Jakobova pot ima velik potencial pri spodbujanju gospodarskega razvoja.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":316449,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[19884,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n