“Hvala vsem za topel sprejem,” je v lepi sloven\u0161\u010dini na Pokljuki navzo\u010de pozdravila nekdanja reprezentantka Jana Romanenko, ki je imela ob opisovanju spominov na vojno agresijo v Ukrajini \u0161e vedno cmok v grlu.<\/p>\n
Slovenija je bila zanjo re\u0161ilna bilka v najbolj kriznih trenutkih \u017eivljenja. “Ko se je za\u010dela vojna, sem bila v \u0161estem mesecu nose\u010dnosti. Mo\u017e je moral v vojsko, meni so se v zvezi z nose\u010dnostjo pojavile te\u017eave. Ko se je ponudila mo\u017enost, da grem v Slovenijo, nisem oklevala niti trenutek,” je razloge za pot opisala nekdanja reprezentantka.<\/p>\n
“Vedela sem, da je medicina tukaj dobra in rada bi rodila v Sloveniji,” je \u0161e dejala \u0161portnica, ki junija pri\u010dakuje rojstvo de\u010dka. \u0160e bolj jo je prevzelo, da je pri biatlonskih prijateljih v Sloveniji dobila varno zato\u010di\u0161\u010de.<\/p>\n
“Tukaj so me sprejeli izjemno. V najte\u017ejih trenutkih sem dobila namestitev in zdravstveno oskrbo,” \u0161e pravi bodo\u010da mamica, ki se trenutno lahko posve\u010da vsakodnevnim skrbem. “Stvari za novorojenca sem dobila \u017ee zelo veliko, manjka mi \u0161e sede\u017eek za avto,” je bil odgovor o potrebnih materialnih dobrinah, s katerim se vsakodnevno ukvarjajo bodo\u010de mame.<\/p>\n
Skrbi za domovino ne more povsem odmisliti. Najbolj jo skrbi za mo\u017ea, ki pa je trenutno na varnem. “Hvala bogu, da je \u017eiv in zdrav. Trenutno ne sodeluje v bojnih operacijah. Smo iz kijevske regije, kjer so se stvari pomirile, ruska vojska se je od tam umaknila in zdaj je v rezervi.”<\/p>\n
Na Pokljuki je z Darjo Bla\u0161ko, Nastjo Merku\u0161ino in Julijo D\u017eimo tudi skoraj polovica aktivne biatlonske reprezentance. Med prvimi je bila v Sloveniji Bla\u0161kova, doma iz \u010cernigiva, ki je bil med prvimi mesti, ki so postali tar\u010da ruskih napadov, ko je ta ob za\u010detku agresije prodirala s severa proti Kijevu.<\/p>\n
“Res hvala vsem za pomo\u010d. Pri\u0161li smo z olimpijskih iger, ko se je za\u010del napad na Ukrajino. Bilo je stra\u0161no in morali smo spreminjati svoja \u017eivljenja. Po dolgi poti smo se prebili na Pokljuko in bili takoj dele\u017eni vse pomo\u010di. Dva meseca smo imeli tukaj \u010dudovite pogoje in res velika hvala za vse ponujeno,” pravi tekmovalka.<\/p>\n
Bolj podrobno je razloge za pot v Slovenijo opisal trener Oleksandr Bilanenko. “Po olimpijskih igrah so bile na\u010drtovane priprave za nadaljevanje sezone. \u017dal smo jo pred\u010dasno prekinili, saj je celotna mo\u0161ka reprezentanca v voja\u0161ki rezervi, tam je tudi polovica deklet. Za ostale, predvsem za mlade, pa smo na\u0161li zato\u010di\u0161\u010de v Sloveniji.”<\/p>\n
Bilanenko pravi, da je bil s tekmovalci na treningih sicer na zahodu dr\u017eave, jasno pa je, da se ob izbruhu vojne del ekipe ni \u017eelel in ni mogel vrniti domov, saj je bilo v ekipi kar nekaj tekmovalcev, ki so bili iz krajev, ki jih je vojna neposredno prizadela. “Ko se je ponudila prilo\u017enost, smo se z ekipo odpravili sem.”<\/p>\n
Kot \u0161e poudarja Bilanenko, v trenutkih spopada v prvi vrsti nikakor ni bil v ospredju biatlon. “Najbolj pomembno je, da so se mladi lahko izognili neposrednim psihi\u010dnim in \u010dustvenim pritiskom, ki jih s sabo prinesejo neposredni prizori grozote vojne. Sloveniji sem hvale\u017een, da vsega tega niso videli in sli\u0161ali.”<\/p>\n
V \u0160D Pokljuka trenutno skrbijo za okrog 50 tekmovalcev in \u010dlanov osebja razli\u010dnih ukrajinskih ekip. Nekateri so se \u017ee vrnili v kraje, kjer je trenutno varno, prihajajo drugi. “Res hvala vsem. Dr\u017eavi Sloveniji, olimpijskemu komiteju, pa tudi sponzorjem. Tukaj so nam pomagali pri vsem, od urejanja dokumentov do pogojev za delo,” \u0161e izpostavlja Bilanenko.<\/p>\n
Ta je bil navdu\u0161en nad tem, da v Sloveniji niso bili enostavno le begunci, ampak sprejeti kot ljudje. Opazil pa je tudi trud v \u0160D Pokljuka, kjer so mladim, da vsaj malce pozabijo na te\u017eave doma, omogo\u010dili tudi nekaj izletov in aktivnega pre\u017eivljanja prostega \u010dasa. Tkejo se trdna prijateljstva, pa tudi sodelovanja, saj v hotelu na Rudnem polju po novem pomagajo tudi \u017ee prvi Ukrajinci, ki jih v Slovenijo prignala nesmiselna vojna v domovini.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Pokljuki \u0161e vedno vadi okrog 50 ukrajinskih biatloncev razli\u010dnih starostnih kategorij, ki so na Rudnem polju na\u0161li zato\u010di\u0161\u010de pred vojno vihro. Ube\u017eali so brezglavi moriji v domovini in \u0160portnemu dru\u0161tvu Pokljuka in Sloveniji ne morejo izre\u010di dovolj pohval za sprejem. S seboj so prinesli pretresljive zgodbe.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":371383,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[6942,1595,19793],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n