“Vangelis Papatanasiu ni ve\u010d med nami,” je tvitnil gr\u0161ki premier.<\/p>\n
Bil je eden najpomembnej\u0161ih gr\u0161kih skladateljev v mednarodnem merilu, za glasbeno podlago k Ognjenim ko\u010dijam iz leta 1981 pa je prejel oskarja. Naslovna skladba se je prebila tudi na vrh ameri\u0161ke lestvice Billboard Hot 100 in je bila uporabljena kot glasbena podlaga na slovesnosti ob podelitvi medalj zmagovalcem olimpijskih iger v Londonu 2012.<\/p>\n
V ve\u010d kot 50-letni karieri je Vangelis z glasbo podpisal kak\u0161en ducat filmov, med njimi tudi Pogre\u0161ane Coste Gavrasa iz leta 1982, Antarktiko Korejo\u0161ija Kurahare iz leta 1983, Bounty, ki ga je leta 1984 re\u017eiral Roger Donaldson z Melom Gibsonom in Anthonyjem Hopkinsom v glavni vlogi, Grenki mesec Romana Polanskega iz leta 1992 ter Aleksander Oliverja Stonea iz leta 2004.<\/p>\n
Z Ridleyjem Scotom je ponovno sodeloval leta 1992 pri filmu 1492: Osvoboditev raja, iz katerega je znana napovedna skladba Conquest of Paradise.<\/p>\n
Rodil se je leta 1943 v obalnem mestu Agria in je veljal za \u010dude\u017enega de\u017eka. Pri \u0161estih letih je izvedel prvi koncert na klavirju, \u010deprav glasbe ni nikoli \u0161tudiral.<\/p>\n
Po \u0161tudiju slikarstva na atenski \u0161oli lepih umetnosti se je pridru\u017eil priljubljeni gr\u0161ki rock skupini The Forminx, a je njen uspeh leta 1967 prekinil prihod voja\u0161ke hunte, ki je omejila svobodo izra\u017eanja.<\/p>\n
Ko je posku\u0161al priti v Anglijo, se je med \u0161tudentskim gibanjem leta 1968 zna\u0161el v Parizu in s \u0161e dvema gr\u0161kima izseljencema ustanovil rock skupino Aphrodite’s Child. Skupina je prispevala uspe\u0161nice, kot je Rain and Tears, prodala na milijone plo\u0161\u010d in se z albumom 666 iz leta 1972 uvrstila med klasike progresivnega oziroma psihedeli\u010dnega rocka.<\/p>\n
V London se je Vangelis preselil leta 1974 in ustanovil Nemo Studios, “zvo\u010dni laboratorij”, ki je po pisanju AFP ve\u010d kot desetletje produciral ve\u010dino njegovih solo albumov.<\/p>\n
V 70. letih je pisal glasbo za dokumentarne filme, z njimi pa se je tudi prebil k skladanju za celove\u010derce. Napisal je denimo glasbo k televizijski seriji Carla Sagana Kozmos: Osebno potovanje. V za\u010detku 80. let se je povezal z Jonom Andersonom, pevcem progresivnega rock benda Yes, s katerim je pod imenom Jon & Vangelis izdal \u0161tiri albume.<\/p>\n
Prispeval je tudi temi za Nasini vesoljsko plovilo Marsova odiseja leta 2001 in Juno Jupiter leta 2011 ter sestavil pesem za pogreb Stephena Hawkinga. Pisal je tudi glasbo za gledali\u0161\u010de in balet.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V starosti 79 let je umrl gr\u0161ki skladatelj Vangelis, ki je prispeval glasbo k filmom, kot sta Iztrebljevalec re\u017eiserja Ridleyja Scotta in Ognjene ko\u010dije Hugha Hudsona. Novico o smrti je na Twitterju sporo\u010dil gr\u0161ki premier Kiriakos Micotakis, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":218197,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[19902],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n