Z odprto razpravo o prihodnosti Roga bi lahko demokrati\u010dno na\u010drtovali nove prostore, so prepri\u010dani podpisniki bojkota, ki so ga danes zagnali prek spleta.<\/p>\n
Med njimi so poleg Avtonomne tovarne Rog tudi \u0161tevilni drugi, med njimi Avtonomni kulturni center Metelkova mesto, Mladi za podnebno pravi\u010dnost, sindikat in univerzitetna redakcija Radia \u0160tudent, Mladinska aktivisti\u010dna organizacija, aktiv delavk in delavcev v kulturi, kreativni center Poligon, oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti ter katedra za du\u0161evno zdravje v skupnosti na Fakulteti za socialno delo in Kombinat.<\/p>\n
Preden se bodo v prostorih nekdanje Avtonomne tovarne Rog za\u010dele dejavnosti, bi se bilo treba soo\u010diti s preteklostjo in poravnavo krivic, so poudarili predstavniki organizacij in iniciativ. Po njihovih besedah bi to pomenilo odprto razpravo, v kateri bi se akterji javno opredelili do dogodkov januarja lani, ko je ob\u010dina v posest prevzela objekt nekdanje tovarne Rog.<\/p>\n
Obenem bi se “dolo\u010dila primerna kompenzacija Rogovcem, ki so bili nasilno in ilegalno razla\u0161\u010deni”. “Brez soo\u010denja s preteklostjo noben projekt na obmo\u010dju tovarne Rog ne more biti legitimen,” so ocenili na novinarski konferenci.<\/p>\n
Odprto razpravo pri\u010dakujejo tudi za prihodnost Roga, da bi lahko demokrati\u010dno na\u010drtovali prostore. Pri tem bi po njihovem mnenju lahko sodelovali vsi, “ne le poslu\u0161ni partnerji mestnih oblasti”. Kot so poudarili medijem, so “do zdaj snovalci novega Roga razpravo s kriti\u010dnimi glasovi vedno zavra\u010dali ter izklju\u010devali iz svojih delavnic vse, ki imajo druga\u010dne razvojne ideje in dejanske izku\u0161nje z upravljanjem Roga”.<\/p>\n
Organizacije in iniciative vztrajajo, da bi se izvedla javna tribuna, na kateri bi soo\u010dili argumente in razli\u010dne vizije.<\/p>\n
Uporabniki Roga so sicer \u017ee leta 2019 podali alternativne predloge, kako bi se novi prostori Roga lahko razvijali, saj so prepri\u010dani, da bi lahko bili zgled samoorganiziranja in aktivne udele\u017ebe prebivalcev.<\/p>\n
Ena je bila zadru\u017ena re\u0161itev, po kateri bi bili delovna sila uporabniki tovarne – prekarci, brezposelni in begunci -, ki bi se med projektom usposabljali za gradbene, obrtni\u0161ke in upravne poklice. Druga je bila avtonomisti\u010dna re\u0161itev, ki bi izhajala iz tega, da bi se Mestna ob\u010dina Ljubljana zavezala k spo\u0161tovanju samoupravnega na\u010dina delovanja uporabnikov, ti pa k opravljanju neprofitnih dejavnosti v javno dobro.<\/p>\n
Obe re\u0161itvi se jim zdita \u0161e vedno tehtni, vendar na Molu ni bilo posluha, da bi o tem sploh razpravljali, so povedali na novinarski konferenci. Pri za\u0161\u010diti avtonomnih prostorov upajo tudi na posluh nove vlade, kljub temu, da gre za okrog 20 milijonov evrov vreden mestni projekt, ki naj bi ga odprli prihodnje leto.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Na Trubarjevi 72 v Ljubljani, kjer mestna ob\u010dina po ru\u0161itvi nekdanje tovarne Rog gradi Center Rog, so predstavniki nevladnih organizacij in iniciativ pozvali k bojkotu projekta. Kot so poudarili na novinarski konferenci, novi javni zavod v kulturi nastaja kljub kritikam javnosti, zato \u017eelijo odpreti javno razpravo o njegovi prihodnosti.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":468828,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[9963,4865,1571,5434],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n