Dele\u017e tistih, ki se namerno izogibajo novicam, se je od leta 2017 pove\u010dal z 29 na 38 odstotkov, je pokazala raziskava, ki je zajela ve\u010d kot 93.000 spletnih uporabnikov v 46 dr\u017eavah, med njimi pa ni Slovenije. V petih letih se je ta dele\u017e podvojil v Braziliji (54 odstotkov) in Zdru\u017eenem kraljestvu (46 odstotkov). Najni\u017eji je ta dele\u017e na Japonskem (14 odstotkov) in Danskem (20 odstotkov).<\/p>\n
Skoraj polovica (43 odstotkov) tistih, ki se izogibajo novicam, pravi, da jih odvra\u010da preveliko \u0161tevilo novic o politiki in pandemiji covida-19. Ve\u010d kot tretjina sodelujo\u010dih (36 odstotkov) meni, da jim spremljanje novic poslab\u0161a razpolo\u017eenje, kar velja zlasti za mlade do 35 let.<\/p>\n
29 odstotkov tistih, ki se izogibajo novicam, meni, da so pristranske in da jim ni mogo\u010de zaupati, prav toliko pa jih ocenjuje, da so zaradi koli\u010dine novic iz\u010drpani. 17 odstotkov vpra\u0161anih, ki se izogibajo novicam, pravi, da lahko te povzro\u010dijo prepir, ki bi se mu raje izognili, je pokazala raziskava.<\/p>\n
Ti rezultati predstavljajo pravi izziv za novinarstvo, je ob predstavitvi poro\u010dila po poro\u010danju francoske tiskovne agencije AFP dejal glavni avtor raziskave Nic Newman. Zdi se, da so teme, ki se novinarjem zdijo najpomembnej\u0161e, kot so politi\u010dne krize, mednarodni konflikti ali pandemije, tiste, ki na ljudi delujejo odbijajo\u010de, je ob tem opozoril.<\/p>\n
Leto\u0161nje poro\u010dilo Reuters Instituta tudi ugotavlja, da se je v polovici dr\u017eav, ki jih je zajela raziskava, zmanj\u0161alo zaupanje v verodostojnost novic, pove\u010dalo pa se je le v sedmih. V povpre\u010dju novicam zaupa 42 odstotkov vpra\u0161anih. Dr\u017eava z najvi\u0161jo stopnjo zaupanja v novice ostaja Finska (69 odstotkov), najni\u017eje pa je zaupanje v ZDA in na Slova\u0161kem (26 odstotkov).<\/p>\n
Spremljanje tradicionalnih medijev, kot sta televizija in tisk, se je v zadnjem letu \u0161e dodatno zmanj\u0161alo. Poro\u010dilo potrjuje, da se mladi vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih medijev in do informacij dostopajo prek dru\u017eabnih omre\u017eij, kot je TikTok.<\/p>\n
Ve\u010dji del raziskave je bil opravljen pred za\u010detkom ruske invazije na Ukrajino, vendar so poznej\u0161e raziskave v petih dr\u017eavah pokazale, da so se ta ugotovitve po njej le \u0161e dodatno potrdile, poudarja Reuters Institute. Spletne ankete so izvedli konec januarja in v za\u010detku februarja, aprila pa so izvedli \u0161e en krog, v katerem je sodelovalo 5000 ljudi v petih dr\u017eavah (Zdru\u017eeno kraljestvo, ZDA, Nem\u010dija, Poljska, Brazilija).<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vse ve\u010d ljudi se namerno izogiba spremljanju novic, ker vzbujajo tesnobo in depresijo, kot so novice o covidu-19, vojni v Ukrajini in gospodarski krizi, v leto\u0161njem poro\u010dilu o digitalnih novicah med drugim ugotavlja Reuters Institute. Zmanj\u0161alo se je zaupanje v verodostojnost novic, \u0161e naprej pa upada spremljanje tradicionalnih medijev.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":381056,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[4615,19954,9017,4523],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n