Od 15. junija naprej lahko u\u010denci 7., 8. in 9. razreda osnovne \u0161ole, dijaki in \u0161tudentje pri nakupu ra\u010dunalni\u0161ke opreme unov\u010dijo digitalne bone ’22 v vrednosti 150 evrov. Kasneje bodo digitalni boni na voljo tudi starej\u0161im od 55 let. Unov\u010diti pa jih je mo\u017eno do 30. novembra letos.<\/p>\n
Skupno dr\u017eava za projekt digitalni bon ’22 namenja 33,18 milijona evrov.<\/p>\n
Po \u0161tevilu in znesku unov\u010ditev bonov \u0161e naprej prevladuje trgovec Big Bang. Od minule srede pa do 11. ure danes so zabele\u017eili 18.268 unov\u010ditev v skupni vrednosti 2,09 milijona evrov, izhaja iz podatkov, ki jih je vladna slu\u017eba za digitalno preobrazbo posredovala STA.<\/p>\n
Sledijo trgovci Anni (3058 unov\u010ditev v vrednosti 402.522 evrov), Istyle (1793 unov\u010ditev v vrednosti 263.057 evrov), Harvey Norman (1757 unov\u010ditev v vrednosti 222.197 evrov) in Mimovrste (1620 unov\u010ditev v vrednosti 202.634 evrov).<\/p>\n
Lestvico desetih najbolj priljubljenih ponudikov za unov\u010denje bonov sestavljajo \u0161e trgovci EPL (608 unov\u010ditev v vrednosti 89.628 evrov), Mercator (381 unov\u010ditev v vrednosti 47.717 evrov), Legit marketing (417 unov\u010ditev v vrednosti 45.743 evrov), E-misija (295 unov\u010ditev v vrednosti 39.442 evrov) in Spar, kjer so upravi\u010denci s 306 unov\u010ditvami ustvarili za 34.049 evrov prometa, \u0161e izhaja iz podatkov vladne slu\u017ebe.<\/p>\n
Ministrica, pristojna za digitalno preobrazbo, Emilija Stojmenova Duh je bila minuli teden sicer kriti\u010dna do projekta digitalnih bonov v obliki, kakor si ga je zamislila pretekla vlada.<\/p>\n
Prepri\u010dana je, da digitalni bon ne bo prispeval k dvigu digitalne pismenosti in vklju\u010denosti, temve\u010d bo pove\u010dal tako digitalni kot socialni razkorak.<\/p>\n
Vi\u0161ina bona je po prepri\u010danju ministrice tak\u0161na, da socialno ogro\u017eenim ne bo omogo\u010dila nakupa opreme, ki jo potrebujejo, medtem ko bodo ostalim, ki opremo \u017ee imajo, omogo\u010dili nakup dragih pripomo\u010dkov, ki v nobenem pogledu ne bodo prispevali k dvigu digitalne pismenosti.<\/p>\n
Po oceni Stojmenove Duh bo dr\u017eava za projekt porabila slabih 60 milijonov evrov, a bo ta denar namenjen predvsem financiranju v tujini narejene opreme. Kot je dejala, bi bone preklicala, \u010de bi jih lahko.<\/p>\n
Na vladni slu\u017ebi so se tako lotili priprave novele zakona o spodbujanju digitalne vklju\u010denosti. Zdaj je ve\u010dina denarja predvidena za nakup tehnolo\u0161ke opreme, z novelo pa bodo posku\u0161ali to spremeniti in zagotoviti ve\u010d denarja za te\u010daje osnovnih digitalnih ve\u0161\u010din, je v petkovi oddaji 24ur zve\u010der na POP TV povedala Stojmenova Duh.<\/p>\n
Po njenem mnenju je trenutni zakon, na podlagi katerega lahko mladi koristijo digitalne bone za nakup ra\u010dunalni\u0161ke opreme, po opravljenem brezpla\u010dnem izobra\u017eevanju pa bodo na voljo tudi starej\u0161im od 55 let, diskriminatoren. Zakon zagotavlja denar za izvedbo te\u010dajev za 5000 starej\u0161ih, kar se ji zdi veliko premalo.<\/p>\n
Nekdanji minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijani\u010d pa je odgovoril, da zaradi nizkih zmogljivosti letos ve\u010d mest za te\u010dajnike ni.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Pred enim tednom so za\u010deli veljati digitalni boni ’22, ki jih lahko sprva uveljavljajo u\u010denci zadnje triade osnovnih \u0161ol, dijaki in \u0161tudentje pri nakupu ra\u010dunalni\u0161ke opreme. Po najnovej\u0161ih podatkih vladne slu\u017ebe za digitalno preobrazbo je v tem \u010dasu bone unov\u010dilo 27.621 posameznikov v skupni vrednosti 3,85 milijona evrov.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":412009,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[19953,1595],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n