Odlo\u010ditev vrhovnega sodi\u0161\u010da je bila pri\u010dakovana, potem ko je medij Politico v za\u010detku marca objavil prvi osnutek odlo\u010ditve o zakonu zvezne dr\u017eave Mississippi proti umetni prekinitvi nose\u010dnosti po 15 tednu in bo imela v ZDA daljnose\u017ene posledice.<\/p>\n
Takoj so pred vrhovnim sodi\u0161\u010dem izbruhnili protesti zagovornikov pravic \u017eensk, pri\u010dakuje pa se tudi nasilje, zaradi \u010desar so poslopje posebej zavarovali. Okrepilo se je tudi varovanje vrhovnih sodnikov.<\/p>\n
Vrhovno sodi\u0161\u010de ZDA je leta 1973 sklenilo, da imajo \u017eenske po vsem ozemlju pravico do umetne prekinitve nose\u010dnosti, s \u010dimer je razveljavilo vrsto zakonov posameznih zveznih dr\u017eav proti splavu.<\/p>\n
Od takrat naprej so se nasprotniki splava, ki pravijo, da zagovarjajo pravico nerojenih do \u017eivljenja, borili za odpravo odlo\u010ditve v primeru Jane Roe proti teksa\u0161kemu okro\u017eju Wade.<\/p>\n
Veliko prilo\u017enost so dobili potem, ko je biv\u0161i predsednik ZDA Donald Trump imenoval kar tri konservativne vrhovne sodnike, s \u010dimer se je njihova ve\u010dina pove\u010dala na \u0161est proti tri.<\/p>\n
Mnenju konservativnih kolegov se je glede zakona Mississippija pridru\u017eil tudi predsednik vrhovnega sodi\u0161\u010da John Roberts, ki pa se glede samega primera Roe proti Wade oziroma pravice do splava ni opredelil.<\/p>\n
Umetna prekinitev nose\u010dnosti bo zdaj hitro prepovedana v ve\u010d kot 20 zveznih dr\u017eavah ZDA. Tudi v nekaterih danes bolj liberalnih dr\u017eavah, ki so ga prepovedovale pred letom 1973. Prebivalke teh dr\u017eav bodo morale na splav v dr\u017eave, kjer bo pravica ostala.<\/p>\n
Ve\u010dina Ameri\u010danov sicer pravico do splava podpira, demokrati pa so z odlo\u010ditvijo vrhovnega sodi\u0161\u010da sedaj dobili pomembno temo, s katero bodo \u0161li novembra na kongresne in druge volitve sredi predsedni\u0161kega mandata.<\/p>\n
Konservativni sodnik Samuel Alito je zapisal, da sta bili odlo\u010ditvi v primerih Roe proti Wade in potem Na\u010drtovano star\u0161evstvo proti Casey, ki je pravico do splava potrdilo, napa\u010dni in ju je bilo treba odpraviti.<\/p>\n
“Ustava ne zagotavlja pravice do splava. Pooblastila za regulacijo splava se morajo vrniti k volivcem in njihovim izvoljenim predstavnikom,” je zapisal Alito, ki je \u017ee v osnutku namignil, da naj si \u017eenske pa\u010d potem izvolijo predstavnike, ki bodo podprli pravico do splava.<\/p>\n
Za odpravo pravice do umetne prekinitve nose\u010dnosti so poleg Alita glasovali \u0161e Clarence Thomas, Neil Gorsuch, Brett Kavanaugh in Amy Coney Barrett, ki jih je v vrhovno sodi\u0161\u010de imenoval Trump. Predsednik sodi\u0161\u010da Roberts je podprl le zakon dr\u017eave Mississippi, ve\u010d pa ni dodal.<\/p>\n
Proti obema vpra\u0161anjema je glasovala liberalna manj\u0161ina sodnikov – Sonia Sotomayor, Elena Kagan in Stephen Breyer. Zapisali so, da z \u017ealostjo za vrhovno sodi\u0161\u010de in za milijone Ameri\u010dank, ki so izgubile temeljno ustavno pravico, izra\u017eajo nasprotovanje.<\/p>\n
“Ve\u010dina je odpravila 50 let staro ustavno pravico, ki \u0161\u010diti \u017eenske svobo\u0161\u010dine in enakopravnost. Prekr\u0161ila je osnovno na\u010delo vladavine prava, ki spodbuja konstantnost. S tem je ogrozila tudi druge pravice, kot je pravica do kontracepcije, pravica do istospolnih spolnih odnosov in porok. Na koncu pa tudi spodkopava legitimnost vrhovnega sodi\u0161\u010da,” je zapisala manj\u0161ina.<\/p>\n
Alito je sicer zatrdil, da to na druge presedane ne bo vplivalo, vendar pa je njegov kolega Thomas zapisal, da bo treba odlo\u010dati tudi o istospolnih odnosih in porokah ter o kontracepciji.<\/p>\n
Odlo\u010ditev bo sicer najhuje prizadela revne \u017eenske. Premo\u017enej\u0161e si bodo lahko privo\u0161\u010dile opravljanje splava v drugih zveznih dr\u017eavah, kjer bo to \u0161e dovoljeno, dokler republikanci v konservativnih dr\u017eavah tega ne bodo opredelili kot kaznivo dejanje.<\/p>\n
Dr\u017eava Mississippi ima le eno kliniko, kjer je mo\u017eno opraviti umetno prekinitev nose\u010dnosti. Ta se bo sedaj morala zapreti, skupaj s podobnimi ustanovami v pribli\u017eno polovici zveznih dr\u017eav. Poleg Mississippija ima zakone proti splavu \u017ee pripravljene dodatnih 12 zveznih dr\u017eav.<\/p>\n
Odnos Ameri\u010danov do umetne prekinitve nose\u010dnosti je sicer zapleten, vendar pa popolno prepoved podpira le deset odstotkov prebivalcev. Po vseh anketah ve\u010dina prebivalcev ZDA na splo\u0161no podpira pravico do splava. Gallupova anketa maja lani je ugotovila ve\u010d kot 80-odstotno podporo.<\/p>\n
Predsednica predstavni\u0161kega doma kongresa Nancy Pelosi je v odzivu na odlo\u010ditev sodi\u0161\u010da pozvala Ameri\u010dane, naj svoje mnenje izrazijo z udele\u017ebo na novembrskih volitvah.<\/p>\n
“Kaj delajo? V\u010deraj so rekli, da dr\u017eave nimajo pravice regulirati ustavne pravice do oro\u017eja, danes pa pravijo, da lahko regulirajo pravico \u017eensk do razpolaganja z lastnim telesom. Zadeva je smrtno resna in tega ne bomo dovolili,” je dejala.<\/p>\n
Pelosijeva je dodala, da bi morale o svojem telesu odlo\u010dati \u017eenske, ne pa sodniki, ki jih je imenoval Trump. Izjavo je za danes \u017ee napovedal tudi predsednik ZDA Joe Biden.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ameri\u0161ko vrhovno sodi\u0161\u010de je s \u0161estimi glasovi proti trem potrdilo zakon dr\u017eave Mississippi, ki prepoveduje splav po 15 tednu nose\u010dnosti, obenem pa \u0161e s petimi proti \u0161tirim odpravilo pravico do umetne prekinitve nose\u010dnosti, ko je razveljavilo odlo\u010ditev v primeru Roe proti Wade iz leta 1973. To pomeni, da lahko zvezne dr\u017eave uvajajo prepovedi splava.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":469986,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[6599,5082,1682,1869],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n