Po podatkih Finan\u010dne uprave RS (Furs) je bilo od za\u010detka unov\u010devanja turisti\u010dnih bonov 19. junija 2020 do nedelje unov\u010denih za 293,4 milijona evrov turisti\u010dnih bonov. To je 82 odstotkov skupne vrednosti vseh izdanih bonov, medtem ko jih je neizkori\u0161\u010denih \u0161e za okoli 63,5 milijona evrov.<\/p>\n
Podatki po ob\u010dinah ka\u017eejo, da je bila dale\u010d najve\u010dja vrednost bonov unov\u010dena v Piranu, in sicer do sredine maja okoli 49 milijonov evrov. Nekaj ve\u010d kot 16 milijonov evrov so upravi\u010denci potro\u0161ili v ob\u010dinah Kranjska Gora in Moravske Toplice, mejo 10 milijonov pa so presegli tudi v ob\u010dinah Bre\u017eice, Izola, Pod\u010detrtek in Bohinj. Na drugi strani se je do sredine maja v ob\u010dine Trzin, Sveta Trojica v Slovenskih goricah, Maj\u0161perk in Log-Dragomer iz naslova unov\u010denja turisti\u010dnih bonov steklo manj kot 1000 evrov.<\/p>\n
Podatki o bonih za gostinstvo, turizem, \u0161port in kulturo, t. i. bonih 21, pa ka\u017eejo, da so upravi\u010denci od za\u010detka njihovega unov\u010devanja 16. julija lani do nedelje unov\u010dili za ve\u010d kot 153,5 milijona evrov teh bonov. Tudi v tem primeru gre za okoli 82 odstotkov zneska potencialno vseh unov\u010denih bonov. V za\u010detku tedna je bilo tako na voljo \u0161e nekaj ve\u010d kot 33 milijonov evrov vrednosti teh bonov.<\/p>\n
Podatki po dejavnostih ka\u017eejo, da je \u0161la skoraj polovica bonov v 10 mesecih njihovega unov\u010devanja v sektor gostinstva, dobra tretjina pa v turizem. V kulturo, kamor sodijo tudi nakupi knjig, u\u010dbenikov in delovnih zvezkov, so uporabniki usmerili manj kot 15 odstotkov prejetega zneska, manj kot 10 odstotkov pa je odpadlo na podro\u010dje \u0161porta.<\/p>\n
Boni niso \u0161kodili, a tudi niso pomagali vsem<\/b><\/p>\n
“Ukrep turisti\u010dnih bonov obeh izdaj je turisti\u010dnim podjetjem v \u010dasu velikega upada obiska tujih gostov zagotovil sredstva, pomembna za vzdr\u017eevanje likvidnosti, in s tem bistveno olaj\u0161al njihov polo\u017eaj,” je ukrep za STA ocenil direktor Turisti\u010dno gostinske zbornice Slovenije (TGZS) Fedja Pobegajlo. Pred epidemijo covida-19 so tuji gostje v Sloveniji ustvarili 73 odstotkov no\u010ditev, zato so bile posledice takega zmanj\u0161anja obiska zelo resne, je spomnil.<\/p>\n
Turisti\u010dni boni so, kot je dejal Pobegajlo, vzpodbudili povpra\u0161evanje gostov v ve\u010dini turisti\u010dnih krajev. “Ostaja pa dejstvo, da je ukrep najbolj pomagal nastanitvam v izrazitih po\u010ditni\u0161kih destinacijah, ostalim destinacijam in segmentom turizma pa bistveno manj. Zato smo si intenzivno prizadevali za podporo ostalim navedenim destinacijam in podjetjem preko drugih ukrepov,” je dodal.<\/p>\n
Obenem so turisti\u010dni boni prebivalcem Slovenije omogo\u010dili spoznavanje bolj ali manj skritih koti\u010dkov na\u0161e dr\u017eave. “Veseli nas, da nam nekateri \u010dlani \u017ee sporo\u010dajo, da se ti slovenski gostje \u017ee vra\u010dajo k njim,” je dejal direktor TGZS. Zato kot zelo dobro ocenjuje tudi odlo\u010ditev Slovenske turisti\u010dne organizacije (STO), da v bodo\u010de del sredstev namenja tr\u017eenju turisti\u010dne ponudbe na doma\u010dem trgu.<\/p>\n
Boni so bili pozitiven ukrep, ki v gospodarstvu ni povzro\u010dil \u0161kode. A manjkal je osnovni ukrep, in sicer nadomestilo turisti\u010dnim ponudnikom in gostincem za izpadli promet, ki je bil posledica prisilnega zaprtja za devet mesecev v dveh letih, pa je dejal predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetni\u0161ki zbornici Slovenije (OZS) Bla\u017e Cvar.<\/p>\n
“\u0160lo je za selektiven ukrep, saj boni niso prodrli do vseh,” je ocenil Cvar. “Lepo je bilo videti polno Obalo in druge turisti\u010dne centre. A na \u0161tevilne gostince, ki so prav tako morali zapreti vrata, smo pravzaprav pozabili,” je Cvar spomnil zlasti na mestna sredi\u0161\u010da ter pode\u017eelje.<\/p>\n
S prisilnim zaprtjem za devet ali ve\u010d mesecev je v sektorju izpadlo za okoli tri milijarde evrov prometa, to pa boni samo delno nadome\u0161\u010dajo, je dejal Cvar. “Ko sprejme bon, mora ponudnik \u0161e vedno pokriti stro\u0161ke materiala, energije, izpla\u010dati pla\u010de in tako naprej. Gostincu ostane okoli 10 odstotkov vrednosti,” je pojasnil.<\/p>\n
Zato bi namesto o pomo\u010di gostincem in turisti\u010dnim ponudnikom morali govoriti o od\u0161kodnini za pokritje \u0161kode, ki je nastala z devetmese\u010dnim prisilnim zaprtjem. Posledice tega so bile dolgotrajne, saj so mnoge gostince zapustili tudi kadri, ki niso mogli pre\u017eiveti z 80-odstotnim nadomestilom pla\u010d. Izpostavil je \u0161e dejstvo, da turisti\u010dnih bonov druge dr\u017eave niso uvajale, pa\u010d pa so ve\u010dinoma raje nadomestilo izpla\u010dale neposredno podjetjem. “Pogre\u0161amo osnovni ukrep, to je nadomestilo za izpad prometa,” je pod\u010drtal Cvar.<\/p>\n
Ljubljanski turisti\u010dni delavci razo\u010darani<\/b><\/p>\n
Ljubljana se je do sredine maja uvr\u0161\u010dala na 10. mesto med destinacijami po \u0161tevilu unov\u010ditev turisti\u010dnih bonov. “Turisti\u010dni boni ljubljanskim namestitvenim obratom niso pomagali dovolj. Najbolj so pomagali dolo\u010denemu delu turisti\u010dnih podjetij oz. destinacij, zlasti obmorskim, termalnim in delu gorskih, ne pa mestnemu turizmu, poslovnemu turizmu, turisti\u010dnim agencijam, rent a car podjetjem, delom gostinstva, delom igralni\u0161tva – segmentom, ki delujejo v Ljubljani,” so na Turizmu Ljubljana ocenili za STA.<\/p>\n
“Ukrep pomo\u010di turisti\u010dnemu in gostinskemu sektorju v Ljubljani ni bil ustrezen oziroma ni dosegel namena pomo\u010di,” so navedli.<\/p>\n
Kot so dodali, je v \u010dasu covidne krize Turizem Ljubljana s \u0161tevilnimi dele\u017eniki iz mestnega turizma vlo\u017eil izjemno veliko napora v pripravo izhodi\u0161\u010d za pomo\u010d vsem prizadetim dele\u017enikom: “Vendar se v dejanskih paketih ukrepov za omilitev posledic epidemije ta izhodi\u0161\u010da niso upo\u0161tevala v zadostni meri in so bili sprejeti ukrepi vedno znova razo\u010daranje za vse dele\u017enike turisti\u010dnega gospodarstva v Ljubljani.”<\/p>\n
Za unov\u010denje bonov \u010das le \u0161e do \u010detrtka<\/b><\/p>\n
Turisti\u010dne bone je vsem prebivalcem Slovenije v lu\u010di pomo\u010di zaradi koronavirusa prizadetemu turizmu leta 2020 prinesel tretji protikoronski zakon, polnoletnim v vrednosti 200 evrov in mladoletnim v vrednosti 50 evrov. Po dveh podalj\u0161anjih jih je \u0161e do \u010detrtka mogo\u010de unov\u010diti v turisti\u010dnih namestitvenih obratih za no\u010ditev ali no\u010ditev z zajtrkom.<\/p>\n
Bon 21 pa lahko prebivalci Slovenije – polnoletni v vrednosti 100 evrov in mladoletni 50 evrov – do konca meseca unov\u010dijo v turisti\u010dnih namestitvah, restavracijah in barih, v knjigarnah, muzejih in na koncertih, ob najemu \u0161portne opreme in ob obisku \u0161portnih klubov, ogledajo si lahko razstave, obi\u0161\u010dejo zabavi\u0161\u010dne parke in smu\u010darske centre.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Konec junija se izte\u010de veljavnost turisti\u010dnih bonov in bonov 21, ki jih je dr\u017eava namenila prebivalcem Slovenije za potro\u0161njo v gospodarstvu kot pomo\u010d po epidemiji covida-19. Podatki tik pred koncem unov\u010devanja ka\u017eejo, da bo neporabljena ostala skoraj petina vrednosti bonov oz. okoli 97 milijonov evrov. Ocene tega ukrepa so v gospodarstvu razli\u010dne.<\/p>\n","protected":false},"author":8,"featured_media":432973,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[1595,16428],"source":[4511],"supertag":[5675],"acf":[],"yoast_head":"\n