Voditelji \u010dlanic Nata so na zasedanju v \u0161panski prestolnici, ki ga zaznamuje ruska agresija na Ukrajino, sprejeli nov strate\u0161ki koncept zavezni\u0161tva. Rusija tako ni\u010d ve\u010d ne velja za strate\u0161ko partnerico Nata, kot je bilo opredeljeno v zadnji strategiji iz leta 2010, ampak za njegovo najve\u010djo gro\u017enjo.<\/p>\n
“Ruska federacija predstavlja najve\u010djo in najbolj neposredno gro\u017enjo varnosti zaveznic v Natu ter miru in stabilnosti v evroatlantskem obmo\u010dju,” so voditelji dr\u017eav Nata zapisali v strate\u0161kem konceptu in tudi deklaraciji vrha.<\/p>\n
Iz Moskve so \u0161e pred sprejetjem strate\u0161kega koncepta sporo\u010dili, da “to nima nobene zveze z resni\u010dnim \u017eivljenjem, saj je zavezni\u0161tvo tisto, ki ogro\u017ea nas”.<\/p>\n
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je v odzivu sporo\u010dil, da je Nato dokazal, da lahko sprejme te\u017eke, a pomembne odlo\u010ditve. Pozdravil je jasno stali\u0161\u010de zavezni\u0161tva do Rusije.<\/p>\n
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer v nagovoru prek videopovezave voditelje pozval k dodatni voja\u0161ki pomo\u010di, tudi s sodobnim oro\u017ejem. \u017deli si tudi ve\u010d finan\u010dne pomo\u010di. Hkrati je pozval k dodatnim sankcijam proti Rusiji, s katerimi bi Moskvi omejili zmo\u017enost financiranja vojne.<\/p>\n
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je ve\u010d voditeljev v pogovoru z Zelenskim napovedalo dodatno voja\u0161ko pomo\u010d Ukrajini. To so med drugim storile Nem\u010dija, Nizozemska in Norve\u0161ka.<\/p>\n
Poleg tega so sprejeli celovit paket pomo\u010di Ukrajini, ki med drugim vklju\u010duje gorivo, sisteme za varno komuniciranje, medicinsko pomo\u010d, pa tudi ve\u010d sto sistemov za za\u0161\u010dito pred droni.<\/p>\n
“Ukrajina lahko na nas ra\u010duna, dokler bo treba. Zaveznice bodo \u0161e naprej zagotavljale voja\u0161ko in finan\u010dno pomo\u010d,” je povedal Stoltenberg.<\/p>\n
Zavezni\u0161tvo pa v lu\u010di ruske agresije temeljito spreminja tudi svojo obrambno in odvra\u010dalno dr\u017eo, ki bo temeljila na treh elementih. Prvi je okrepitev prisotnosti, ki med drugim vklju\u010duje okrepitev bojnih skupin v nekaterih vzhodnih dr\u017eavah \u010dlanicah na raven brigad. Drugi je ve\u010d vnaprej name\u0161\u010dene opreme, tretji pa so enote, ki bodo doma, a bodo dolo\u010dene za delovanje na dolo\u010denem obmo\u010dju v drugi dr\u017eavi. Tak\u0161ne enote bodo dolo\u010dili prvi\u010d po koncu hladne vojne, je povedal Stoltenberg.<\/p>\n
Nov model Natovih sil torej vklju\u010duje tiste, ki bodo name\u0161\u010dene v drugih dr\u017eavah \u010dlanicah, predvsem na vzhodu zavezni\u0161tva. Trenutno je tak\u0161nih enot, ki so pod neposrednim poveljstvom Nata, ve\u010d kot 40.000, je pojasnil generalni sekretar.<\/p>\n
Ve\u010dina vojakov v okviru Natovih sil pa bo name\u0161\u010denih v domovini, a bodo organizirane tako, da bodo ustrezno pripravljene za Natove operacije ter obrambno na\u010drtovanje in bodo na voljo poveljnikom zavezni\u0161tva.<\/p>\n
Zvi\u0161ali bodo tudi njihovo raven pripravljenosti, od okoli 300.000 vojakov jih bo del moral biti pripravljen za odhod v desetih dneh, del pa v 30 dneh, je pojasnil Stoltenberg.<\/p>\n
Te dodatne sile bodo po pri\u010dakovanjih generalnega sekretarja Nata na voljo prihodnje leto.<\/p>\n
ZDA so ob tem napovedale okrepitev prisotnosti svojih sil v Evropi. “Nato se bo okrepil na vseh podro\u010djih, na kopnem, v zraku in na morju, s ciljem, da smo pripravljeni na gro\u017enje iz vseh smeri” je dejal predsednik ZDA Joe Biden.<\/p>\n
Pri tem je pojasnil, da bodo okrepitve med drugim vklju\u010devale pove\u010danje flote ru\u0161ilcev ameri\u0161ke mornarice v \u0160paniji, dodatno rotacijsko brigado v Romuniji, okrepljeno napotitev sil v baltske dr\u017eave ter dodatne zmogljivosti zra\u010dne in ostale obrambe v Veliki Britaniji, Nem\u010diji in Italiji.<\/p>\n
Stoltenberg ob tem opozarja, da bo treba za pove\u010danje zmogljivosti pove\u010dati tudi prora\u010dunske izdatke za obrambo. \u010clanice so se na vrhu zavezale k izpolnjevanju zaveze iz leta 2014, da bodo za obrambo namenjale najmanj dva odstotka bruto doma\u010dega proizvoda.<\/p>\n
Med dr\u017eavami, ki so najdlje od tega cilja, je Slovenija, ki trenutno za obrambo namenja okoli 1,2 odstotka BDP. Obenem je ena redkih \u010dlanic, ki nimajo niti konkretnega na\u010drta, kako bodo dosegle mejo dveh odstotkov.<\/p>\n
Premier Robert Golob je povedal, da bi lahko slovenska vlada ta na\u010drt pripravila v pol leta. “To je resen na\u010drt, ne prazne obljube, ker ne bomo vedeli samo, koliko izdatkov, ampak predvsem, za katere programske vsebine oziroma investicije jih bomo namenili,” je pojasnil.<\/p>\n
Kdaj bi lahko Slovenija dosegla dva odstotka bruto doma\u010dega proizvoda, bo po premierjevih besedah pokazal ta na\u010drt. Trenutne slovenske zaveze predvidevajo leto 2030. Vendar pa je Golob prepri\u010dan, da bo treba to \u010dasovnico pospe\u0161iti.<\/p>\n
Spregovoril je tudi o potrjevanju protokolov o pristopu Finske in \u0160vedske k Natu, pri \u010demer kljub nasprotovanju koalicijske Levice ne pri\u010dakuje te\u017eav. Potrdili bi ju lahko \u017ee pred po\u010ditnicami, danes je to storil odbor DZ za zunanjo politiko.<\/p>\n
Voditelji Nata so sicer danes \u0160vedsko in Finsko tudi uradno povabili k \u010dlanstvu v Natu in se strinjali o podpisu pristopnih protokolov, ki ju morajo zdaj ratificirati vse dr\u017eave \u010dlanice.<\/p>\n
To je omogo\u010dila odprava blokade Tur\u010dije, potem ko sta ji Finska in \u0160vedska v torek obljubili podporo v boju proti “terorizmu” v Tur\u010diji prepovedane Kurdske delavske stranke. Ankara je \u017ee napovedala, da bo v skladu z dogovorom od dvojice skandinavskih dr\u017eav zahtevala izro\u010ditev 33 “teroristi\u010dnih” osumljencev.<\/p>\n
Finska in \u0160vedska sta sicer sodelovali na popoldanskem delu zasedanja \u010dlanic Nata in njegovih partneric. Med temi so bile \u0161e EU, Gruzija, prvi\u010d pa se vrha Nata udele\u017eujejo voditelji Nove Zelandije, Avstralije, Japonske in Ju\u017ene Koreje.<\/p>\n
V okviru te razprave so med drugim govorili o Kitajski. “Kitajska krepi svojo voja\u0161ko mo\u010d, vklju\u010dno z jedrskim oro\u017ejem, s \u010dimer nadleguje sosede in grozi Tajvanu,” je po sre\u010danju s partnericami povedal Stoltenberg.<\/p>\n
Napovedal je, da bo Nato okrepil sodelovanje s partnericami v indijsko-pacifi\u0161ki regiji, in sicer na podro\u010djih kibernetske varnosti, novih tehnologij, pomorske varnosti, podnebnih sprememb in boja proti dezinformacijam.<\/p>\n
Vrh Nata je sicer \u017ee pred tem Kitajsko v novem strate\u0161kem konceptu ozna\u010dil kot dr\u017eavo, ki predstavlja izziv Natovim interesom, varnosti in vrednotam. Kitajska je tako sploh prvi\u010d omenjena v tovrstnem strate\u0161kem dokumentu zveze Nato.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Voditelji dr\u017eav \u010dlanic Nata so danes v Madridu sprejeli ve\u010d zgodovinskih odlo\u010ditev. Med drugim so Rusijo, ki so jo doslej obravnavali kot strate\u0161ko partnerico, ozna\u010dili za najve\u010djo gro\u017enjo. Odlo\u010dili so se tudi za temeljito okrepitev Natove obrambne in odvra\u010dalne dr\u017ee, \u0160vedsko in Finsko pa so povabili v zavezni\u0161tvo.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":470202,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[4550,1354,3673,2291,6767],"source":[4511],"supertag":[7150,6103],"acf":[],"yoast_head":"\n