Banke lahko odslej kreditirajo tudi tiste komitente, ki jim po pla\u010dilu mese\u010dnega obroka ostane manj od predpisanega zneska, to je se\u0161tevek 76 odstotkov bruto minimalne pla\u010de in zneska za vzdr\u017eevane dru\u017einske \u010dlane. Banke se lahko za to izjemo odlo\u010dijo pri najve\u010d 10 odstotkov svojih poslov.<\/p>\n
Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremi\u010dnino, popolnoma zavarovane z dr\u017eavnim jamstvom, so izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva. To tako denimo velja za zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, ki je za\u010del veljati v za\u010detku maja, pa tudi za vse nadaljnje morebitne sheme z dr\u017eavnim jamstvom.<\/p>\n
Z dana\u0161njim dnem je ni\u017eje priporo\u010deno razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremi\u010dnine, dane v zavarovanje, za drugo ali vsako naslednjo nepremi\u010dnino. To je ni\u017eje za 10 odstotnih to\u010dk in zna\u0161a 70 odstotkov. Za tiste kreditojemalce, ki prvi\u010d re\u0161ujejo stanovanjsko vpra\u0161anje, pa \u0161e naprej velja priporo\u010dilo, da to razmerje ne prese\u017ee 80 odstotkov.<\/p>\n
Iz ukrepa omejevanja razmerja med letnim stro\u0161kom servisiranja celotnega dolga in letnim dohodkom potro\u0161nika ob sklenitvi kreditne pogodbe so izvzeti premostitveni krediti, zavarovani s finan\u010dnimi instrumenti, oz. lombardni krediti. Za te posle med drugim velja omejitev ro\u010dnosti na tri leta ter razmerja med vrednostjo kredita in zavarovanja s finan\u010dnimi instrumenti, ki ob odobritvi ne sme presegati 70 odstotkov.<\/p>\n
Za osebe, ki delujejo kot samostojni podjetniki z normiranimi odhodki, in za kredit zaprosijo kot potro\u0161niki, velja alternativni na\u010din izra\u010duna kreditne sposobnosti. Doslej se je v dohodek lahko upo\u0161tevalo do 20 odstotkov prihodkov iz dejavnosti, zmanj\u0161anih za davke in prispevke, odslej pa lahko banka dohodek oceni na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov iz ra\u010dunovodskih izkazov, zmanj\u0161anih za davke in prispevke.<\/p>\n
Spremenil se je tudi na\u010din izra\u010duna kvote za bankam dovoljene izjeme. Ta se izra\u010dunava glede na posle, ki so skladni z zavezujo\u010dimi makrobonitetnimi omejitvami in so bili odobreni v prej\u0161njem in ne ve\u010d v teko\u010dem \u010detrtletju. S tem se poenostavlja uporaba izjem, saj bodo banke lahko ob za\u010detku \u010detrtletja vedele, kolik\u0161en je znesek dovoljenih izjem, ki jih lahko odobrijo v \u010detrtletju.<\/p>\n
“Namen spremembe makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva je izbolj\u0161anje dostopnosti posojil za fizi\u010dne osebe in naslavljanje tveganj, ki izhajajo iz nepremi\u010dninskega trga. Tveganja, ki izhajajo iz tega trga in sprostitve omejitev kreditiranja, pa naslavlja uvedba sektorskega bla\u017eilnika sistemskih tveganj,” so ob napovedi sprememb v za\u010detku maja pojasnili v centralni banki.<\/p>\n
Za pove\u010danje odpornosti bank na nara\u0161\u010dajo\u010da tveganja bodo morale banke s prihodnjim letom del kapitala, ki ga \u017ee imajo prostovoljno, pretvoriti v obvezni kapital. Nobena banka za to ne bo potrebovala dokapitalizacije. “Ocenjujemo, da bodo dodatne kapitalske zahteve iz tega naslova zna\u0161ale okoli 10 odstotkov dobi\u010dka bank v letu 2021 in da banke tako ne bodo imele te\u017eav pri izgradnji bla\u017eilnika,” so ocenili.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Banka Slovenije je z dana\u0161njim dnem spremenila makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva. Bankam daje bolj proste roke pri presoji, komu podeljujejo kredit. A banke bodo morale s prihodnjim letom pove\u010dati kapitalski bla\u017eilnik, saj bo za\u010del veljati sektorski bla\u017eilnik sistemskih tveganj.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":413878,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[5912,5110],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n