“Prihajam s sre\u010danja strokovnjakov za energetiko, kjer smo se pogovarjali o razmerah na Hrva\u0161kem in v regiji. Nikoli ni bilo tak\u0161ne negotovosti glede energije in cen. Nisem pesimist, ampak v tej situaciji ne vidim optimizma,” je razmere, v katerih se je zaradi vojne v Ukrajini zna\u0161la EU, opisal nekdanji hrva\u0161ki gospodarski minister in direktor podru\u017enice Ine v Moskvi \u0160tern.<\/p>\n
Energetsko krizo, ki je ena od posledic vojne, je poglobil tudi delni embargo na uvoz ruske nafte, kar \u0160tern ocenjuje kot veliko napako. “Pozabiti na Rusijo kot na izvor energije je nerealno, nemogo\u010de in neresno. \u010ce bi hoteli popolnoma ustaviti rusko nafto, bi morali umakniti embargo za Iran in Venezuelo, je dejal.<\/p>\n
Evropa bo po njegovem mnenju imela te\u017eave tudi po umiku embarga. “V Rusiji bo proizvodnja nafte padla, ker ne bodo imeli opreme, da bi vzdr\u017eevali proizvodnjo na tej ravni, zato ne bo dovolj nafte niti takrat, ko sankcij ne bo ve\u010d. \u0160koda bo dolgoro\u010dno ve\u010dja za Evropo kot za Rusijo,” je poudaril.<\/p>\n
Evropa se je po njegovem mnenju s prepovedjo uvoza energentov, ki jih potrebuje, dokler ne uresni\u010di zelenega prehoda, obsodila na hude posledice. Ob tem je opozoril, da EU z desetodstotno inflacijo, ni\u017ejo industrijsko proizvodnjo in razmerami, v katerih se je zna\u0161la, \u017ee vstopa v recesijo.<\/p>\n
Prehod na obnovljive vire energije v kratkem \u010dasu po njegovem mnenju ni mogo\u010d. “V Evropi smo si zadali prekratke roke. Do leta 2030 ali 2035 za polovico zmanj\u0161ati izpuste ogljikovega dioksida je nemogo\u010de. To je tako, kot da bi rekel, da bom od jutri 20 let mlaj\u0161i,” je pojasnil.<\/p>\n
\u0160tern re\u0161itev za Hrva\u0161ko, ko gre za pomanjkanje naftnih derivatov in divjanje njihovih cen, vidi v Inini Rafineriji nafte Rijeka. \u010ce bi bila rafinerija v polnem pogonu, bi namre\u010d lahko zadovoljila potrebe trga po pravi\u010dni ceni, meni.<\/p>\n
Ina je v 44-odstotni lasti Hrva\u0161ke in v skoraj 50-odstotni lasti mad\u017earske skupine Mol, kar pomeni, da bi morali Hrvati dose\u010di tudi dogovor z Mad\u017eari.<\/p>\n
“Hrva\u0161ka mora re\u010di Mad\u017earom, da je Reka hrva\u0161ka rafinerija na hrva\u0161kem ozemlju in da prevzema upravljanje re\u0161ke rafinerije, ki jo bo uporabljala za proizvodnjo derivatov za hrva\u0161ko tr\u017ei\u0161\u010de. To pomeni resen pogovor z Molom, ki bi se moral zgoditi \u017ee pred ve\u010d leti, a so z njim nenehno odla\u0161ali,” je dejal. Prepri\u010dan je, da so “zdaj izredni \u010dasi, ki zahtevajo izredne ukrepe”.<\/p>\n
\u0160tern tudi meni, da bi re\u0161ka rafinerija lahko koristila tudi Sloveniji. “Slovenija je sosednja prijateljska dr\u017eava Hrva\u0161ke. Mi imamo rafinerijo na Jadranu in imamo Janaf. Prek Janafa lahko sprejmemo nafto v predelavo na Reki, ta predelava pa lahko izpolni tudi potrebe Slovenije,” je dejal.<\/p>\n
“Treba je za\u010deti resen dialog in skleniti politi\u010dni dogovor,” je pojasnil in dodal, da sta Slovenija in Hrva\u0161ka tako blizu in tako energetsko povezani, da bi lahko skupaj vodili sistemsko energetsko politiko.<\/p>\n
Hrva\u0161ka bi morala maksimalno izkoristiti zmogljivosti re\u0161ke rafinerije tako, da sama kupi nafto ali pa jo kupi Petrol in jo da v predelavo Ini. Iz rafinerije bi potem pri\u0161la predelana nafta z rafinerijsko ceno plus mar\u017eo za rafinerijo, je dejal \u0160tern. S tem oskrba ne bi temeljila na cenah v Sredozemlju, ki so globoko \u0161pekulativne, je dejal.<\/p>\n
Medtem ko \u0160tern vidi re\u0161itev, ko gre za nafto, je druga\u010de s pomanjkanjem plina. “Terminal plina LNG v Omi\u0161lju ni dovolj, da bi nadomestil ruski plin. Lahko govorimo o \u0161iritvi zmogljivosti v Omi\u0161lju, a nam, \u010de ni dovolj koli\u010din, ne morejo pomagati niti ve\u010dje zmogljivosti,” je dejal. Kot mo\u017eno re\u0161itev je omenil dobave plina iz Al\u017eirije.<\/p>\n
Po njegovem mnenju bi morali te\u017eave re\u0161evati pri izvoru, ne pa sanirati samo posledice. Hrva\u0161ka vlada je posegla po zni\u017eanju tro\u0161arin in mar\u017e pri cenah pogonskih goriv, kar pa dolgoro\u010dno ni vzdr\u017eno. Med kratkoro\u010dnimi ukrepi, tako \u0160tern, vladi teoreti\u010dno preostane le \u0161e zni\u017eanje davka na dodano vrednost, a se mu to ne zdi dobra re\u0161itev.<\/p>\n
Dr\u017eava se po mora po \u0160ternovem mnenju vklju\u010devati s subvencijami, a tam, kjer cene lahko obdr\u017ei pod nadzorom na dalj\u0161i rok, ne pa zgolj za dva tedna.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Re\u0161itev za Hrva\u0161ko pri spopadu z visokimi cenami naftnih derivatov hrva\u0161ki strokovnjak za energetiko Davor \u0160tern vidi v neizkori\u0161\u010deni rafineriji nafte na Reki. Ob politi\u010dnem dogovoru med dr\u017eavama bi koristi lahko imela tudi Slovenija. “Dr\u017eava mora najprej poskrbeti za dostopnost do nafte, potem bo pod nadzorom tudi cena,” je dejal za STA.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":452673,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[4533],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n