KGZS \u0161e zbira podatke o stopnji po\u0161kodovanosti kmetijskih kultur zaradi su\u0161e, je pa \u017ee jasno, da bo \u0161koda presegla zakonsko dolo\u010deno mejo za opredelitev naravne nesre\u010de in s tem dr\u017eavni program odprave posledic, je danes povedal predsednik KGZS Roman \u017dvegli\u010d. Stanje je huj\u0161e kot leta 2017, ko je bila \u0161koda ocenjena na 65 milijonov evrov, je dodal.<\/p>\n
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) po svojih zavodih \u0161e zbira podatke o po\u0161kodovanosti kmetijskih kultur, predvidoma v torek jih bo posredovala kmetijskemu ministrstvu, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal \u017dvegli\u010d in dodal, da so pa podatki “ve\u010d ali manj jasni”.<\/p>\n
Pri\u010dakuje, da bodo nato pristojne slu\u017ebe spro\u017eile postopke za oceno \u0161kode in da bo pripravljen interventni zakon za odpravo posledic. Dr\u017eavna komisija za ocenjevanje \u0161kode pripravi kon\u010dno oceno \u0161kode na kmetijskih pridelkih in kon\u010dno oceno \u0161kode na stvareh ter ju po\u0161lje vladi, ki ju potrdi, \u010de \u0161koda presega 0,3 promila prihodkov dr\u017eavnega prora\u010duna, ter kmetijskemu ministrstvu nalo\u017ei, da pripravi programa odprave posledic \u0161kode.<\/p>\n
“To se je \u017ee zdavnaj zgodilo … Glede na izku\u0161nje lahko re\u010dem, da je stanje huj\u0161e, kot je bilo leta 2017, ko je bila \u0161koda ocenjena na 65 milijonov evrov, kmetje pa so nato dobili dobrih 10 odstotkov oz. nekaj manj kot sedem milijonov evrov,” je dejal \u017dvegli\u010d in dodal, da \u010deprav su\u0161a \u0161e traja, \u017eelijo, da se postopek ocenjevanja \u0161kode za\u010dne \u010dim prej.<\/p>\n
Po njegovih besedah so najbolj prizadete obalno-kra\u0161ka in primorska regija, del Gorenjske, Bela krajina in celotno Podravje, ostala obmo\u010dja pa malenkost manj. “Kmetijska su\u0161a se pojavlja na skoraj vseh obmo\u010djih Slovenije. To je sicer razli\u010dno od regije do regije in tudi iz tedna v teden oz. celo iz dneva v dan,” je dejal.<\/p>\n
Prizadete so bolj ali manj vse kulture. Zelo je prizadeta zelenjava, sadovnjaki, trajni nasadi ter polj\u0161\u010dine. \u017dit je bilo npr. od 20 do 30 odstotkov manj. Te\u017eava je tudi na travinju; prvi odkos je bil za okoli 30 odstotkov ni\u017eji, drugi odkos je bil izredno slab, \u0161lo je v bistvu za \u010distilno ko\u0161njo, pravi predsednik zbornice.<\/p>\n
Koruza na prodnatih, plitkih tleh sploh ni nastavila stor\u017eev. Dolo\u010deni kmetje sedaj to koruzo \u017ee pospravljajo, je pa to energetsko slaba krma, pravi \u017dvegli\u010d in dodaja, da bodo ti kmetje sedaj poizkusili \u0161e kaj dosejati; priporo\u010da se sudansko travo in proso, ki \u0161e najbolje prena\u0161ata vro\u010dino in suho zemljo. “Lahko pa je tudi to stran vr\u017een denar,” na negotovost opozarja predsednik KGZS.<\/p>\n
Te\u017eave bodo imeli \u017eivinorejci, poudarja, saj da je vpra\u0161anje, kje dokupiti krmo, ker je primanjkuje in je izredno draga. Cene \u017eit na svetovnem trgu so se zvi\u0161ale, koruza npr. z lanskih 250 evrov na 400 evrov za tono in ve\u010d. “\u010ce bodo visoke cene vztrajale, kmetje enostavno ne bodo imeli denarja za dokup krme za osnovno \u010dredo. Odkupne cene namre\u010d ne bodo prenesle tega stro\u0161ka,” opozarja \u017dvegli\u010d.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u0160koda v kmetijstvu zaradi su\u0161e bo presegla mejo za naravno nesre\u010do.<\/p>\n","protected":false},"author":5,"featured_media":265921,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[2391,4915,4905,1595,8044],"source":[4511],"supertag":[7541,5675],"acf":[],"yoast_head":"\n