Na svetu naj bi \u017eivelo ve\u010d sto milijonov ma\u010dk, poznamo pa okoli 60 pasem. Dolgo je veljalo, da se je udoma\u010devanje ma\u010dk za\u010delo v starem Egiptu, kjer so jih \u010dastili \u017ee pribli\u017eno 3100 let pred na\u0161im \u0161tetjem. Vendar pa so nedavna odkritja v arheologiji in genetiki pokazala, da so ma\u010dke udoma\u010devali \u017ee okoli leta 7500 pred na\u0161im \u0161tetjem v zahodni Aziji.<\/p>\n
Zaveti\u0161\u010da navadno poro\u010dajo o polni zasedenosti svojih kapacitet. V Ma\u010dji hi\u0161i v Ljubljani so v letu 2021 sprejeli 531 novih ma\u010dk, skupno pa so v tem letu obravnavali 702 ma\u010dki, pi\u0161e v poro\u010dilu zaveti\u0161\u010da za lansko leto. 1. januarja lani so jih namre\u010d v zaveti\u0161\u010du \u017ee imeli 171. \u010cez leto je zaposlenim in prostovoljcem v Ma\u010dji hi\u0161i uspelo najti nove lastnike 328 ma\u010dkam, medtem ko so jih 90 vrnili v okolje.<\/p>\n
Ma\u010dke, ki so jih vrnili v okolje, so prosto\u017eive\u010de, kar pomeni, da jim bivanje s \u010dlovekom predstavlja stres. Ma\u010dja hi\u0161a je pri njih izvajala tako imenovani TNR (trap-neuter-return) protokol. To pomeni, da so ma\u010dke pred sterilizacijo ali kastracijo pregledali, razparazitili, cepili proti kugi in ku\u017enim boleznim ter jim po potrebi aplicirali antibiotik s podalj\u0161anim delovanjem. Ob posegu so bile tudi ozna\u010dene v levo uho, nakar so jih vrnili v okolje, kjer so pred tem bivale.<\/p>\n
Pri Ma\u010dji hi\u0161i so v minulem letu evtanazirali 27 ma\u010dk, ve\u010dinoma zaradi hudih po\u0161kodb ali napredovanja razli\u010dnih bolezni. Podobni so bili tudi vzroki za pogin 17 ma\u010dk, pri \u010demer v petih primerih vzrok za pogin ni znan. Tri ma\u010dke so tudi vrnili lastnikom, potem ko so jih na\u0161li, \u0161e pi\u0161e v poro\u010dilu.<\/p>\n
\u010ceprav je ma\u010dke v zgodovini \u010dastilo ve\u010d civilizacij in so del \u0161tevilnih mitologij, se teh \u0161tirino\u017enih sesalcev dr\u017ei tudi veliko vra\u017eeverij, ve\u010dinoma negativnih. Eno bolj znanih vra\u017eeverij je, da sre\u010danje s \u010drno ma\u010dko, ki ti pre\u010dka pot, prina\u0161a nesre\u010do, kot tudi, da so ma\u010dke \u010darovni\u0161ke dru\u017eabnice, ki pove\u010dajo mo\u010d in spretnost \u010darovnic. Nasprotno so ljudje v 16. stoletju se\u017eigali \u017eive ma\u010dke, pobirali \u017eerjavico in jo odna\u0161ali domov, \u010de\u0161 da to prina\u0161a sre\u010do.<\/p>\n
Po mitu, ki je prisoten v mnogih kulturah, imajo ma\u010dke ve\u010d \u017eivljenj. V \u0161tevilnih dr\u017eavah verjamejo, da jih imajo devet, v Italiji, Nem\u010diji, Braziliji, Gr\u010diji in nekaterih \u0161pansko govore\u010dih regijah sedem, v arabskih tradicijah pa \u0161est. Mit se sklada z naravno gib\u010dnostjo in hitrostjo, s katero se ma\u010dke izognejo \u017eivljenjsko nevarnim situacijam. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da ma\u010dke ob padcu pogosto pristanejo na nogah.<\/p>\n
Vendar pa se tudi enega samega ma\u010djega \u017eivljenja dr\u017ei veliko zanimivih podatkov. Ma\u010dke v povpre\u010dju spijo od 12 do 14 ur dnevno, tretjino budnega \u010dasa pa posvetijo negovanju in umivanju. Svoj teritorij ozna\u010dujejo s tacanjem na mestu, saj se jim pot, s katerim teritorij ozna\u010dujejo, izlo\u010da skozi \u0161ape. Bele ma\u010dke z modrimi o\u010dmi se pogosto skotijo gluhe, medtem ko vse ma\u010dke vohajo kar 14-krat bolje kot ljudje, njihovo vidno polje pa je \u0161iroko 220 stopinj, kar je 40 stopinj ve\u010d od \u010dlove\u0161kega.<\/p>\n
Vzorec na ma\u010djem smr\u010dku je tako unikaten kot \u010dlove\u0161ki pristni odtis. Primernost ma\u010dk kot hi\u0161nih ljubljen\u010dkov med drugim podpira dejstvo, da lahko ma\u010dke razumejo \u010dlovekovo po\u010dutje in njegova \u010dustva. Udoma\u010dene ma\u010dke bojda zelo rade sli\u0161ijo \u010dlove\u0161ki glas, zato je \u0161e toliko bolj pomembno, da se z njimi pogovarjamo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ma\u010dke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hi\u0161nih ljubljen\u010dkov, danes obele\u017eujejo svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za za\u0161\u010dito \u017eivali (Ifaw) prvi\u010d obele\u017eili leta 2002, je namenjen spoznavanju ma\u010dk in na\u010dinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zaveti\u0161\u010dih ali na ulici.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":471442,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1091],"tags":[2016,16898],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n