Vlada je sprejela mnenja o predlogu zakona o ustanovitvi pokrajin, predlogu zakona o financiranju pokrajin in predlogu zakona o pokrajinah, ki jih je pripravil dr\u017eavni svet. K temu jo je pozval dr\u017eavni zbor. Gre za vsebinsko medsebojno povezane predloge, ki dajejo normativni okvir pobudi za ustanovitev pokrajin.<\/p>\n
Vlada si prizadeva za pospe\u0161en razvoj vseh regij, pa vendar ocenjuje, da bo regionalizacija ob vseh izzivih, s katerimi se Slovenija soo\u010da – svetovna varnost, energetska in podnebna kriza ter soo\u010danje z epidemiolo\u0161kimi razmerami zaradi civid-19 – te\u017eko med prioritetami prihodnjega leta, so po seji vlade zapisali v vladnem sporo\u010dilu za javnost. Predlogi tako imenovane pokrajinske zakonodaje namre\u010d spreminjajo in ru\u0161ijo celotni sistem dr\u017eavne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku. Vlada ocenjuje, da je trenutno nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih imamo \u017ee danes, regionalnih razvojnih svetov in regionalnih razvojnih agencij, ki bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin, so dodali.<\/p>\n
Z vidika nalog in pristojnosti na primer predlog zakona o pokrajinah predvideva zahtevno upravno politi\u010dno reformo, ki bi zahtevala ne le ustanovitev novih upravno politi\u010dnih struktur, pa\u010d pa tudi celovito reformo dr\u017eavne uprave. Zakonodajalec mora tudi jasno razmejiti pristojnosti med ob\u010dino, pokrajino in dr\u017eavo, saj se bo le na ta na\u010din lahko ugotavljala obveznost in odgovornost centralne oblasti in decentraliziranih oblasti, pojasnjujejo.<\/p>\n
Pokrajine naj bi predvsem prispevale k skladnej\u0161emu razvoju Slovenije, razvojne razlike med posameznimi obmo\u010dji v Sloveniji pa bi se morale zmanj\u0161ati. Zato bi morale pokrajine razpolagati z gospodarskimi, \u010dlove\u0161kimi in infrastrukturnimi viri za izkori\u0161\u010danje lastnega razvojnega potenciala. Samo finan\u010dno samostojne in s fiskalno avtonomnostjo stimulirane pokrajine bi lahko dosegle \u017eelene u\u010dinke spodbujevalca razvoja v dru\u017ebi, so dodali.<\/p>\n
Pokrajine naj bi opravljale le regionalne in ne tudi prenesenih dr\u017eavnih nalog. Pokrajin ob ustanovitvi ne bi smeli obremeniti z obse\u017enej\u0161im izvajanjem dr\u017eavnih funkcij, temve\u010d jim je treba dati najprej njihovo regionalno vsebino, to so njihove izvirne naloge. Prenos dr\u017eavnih nalog na pokrajine ali na ob\u010dine bi bil utemeljen takrat, \u010de ne bi bilo \u017ee organizirane dobro delujo\u010de mre\u017ee dr\u017eavnih organov po celotni dr\u017eavi. Pri prenesenih dr\u017eavnih nalogah namre\u010d dr\u017eava ohrani regulativno in nadzorno funkcijo nad izvajanjem teh nalog, zato s samim prenosom na drugo oblast ne dose\u017eemo samoumevne ve\u010dje u\u010dinkovitosti ali manj\u0161ih stro\u0161kov. Tak\u0161en prenos tudi ni decentralizacija nalog, temve\u010d zgolj prerazporeditev na drug organ, dodajajo.<\/p>\n
Vlada ugotavlja, da v dosedanjih poskusih tudi ni bilo dose\u017eeno politi\u010dno soglasje o tem, kak\u0161ne naloge naj bi opravljale pokrajine, predvsem pa, koliko naj bi jih bilo, so \u0161e zapisali.<\/p>\n
Dr\u017eavni svet je paket treh zakonov za ustanovitev pokrajin v parlamentarno proceduro vlo\u017eil v za\u010detku julija. Zakonodajno iniciativo je podprlo 28 svetnikov, nih\u010de ni bil proti. Da gre za zgodovinski trenutek, je ocenil predsednik republike Borut Pahor, ki se je seje udele\u017eil kot \u010dastni gost. S to odlo\u010ditvijo je dr\u017eavni svet zaklju\u010dil proces, ki so ga za\u010deli leta 2019, ko je v vnovi\u010dnem poskusu ustanovitve pokrajin prevzel vlogo koordinatorja. Strokovno skupino dr\u017eavnega sveta za pripravo pokrajinske zakonodaje je vodil Bo\u0161tjan Brezovnik.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Vlada ne podpira predlogov dr\u017eavnega sveta o ustanovitvi pokrajin. Ti namre\u010d spreminjajo in ru\u0161ijo celotni sistem dr\u017eavne uprave, kot jo poznamo v tem trenutku, so na vladi zapisali v obrazlo\u017eitvi. Vlada ocenjuje, da je nujna krepitev institucij regionalnega razvoja, ki jih \u017ee imamo in bi lahko opravljale razvojno funkcijo regij in pokrajin.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":454139,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18201],"tags":[6506,14497],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n