V okviru sheme “cum-ex” je bila leta 2017 prvi\u010d razkrita kompleksna dav\u010dna prevara, ki je lastnikom delnic omogo\u010dala, da so od dr\u017eave ve\u010dkrat prejeli vra\u010dilo davka na podlagi izpla\u010dila dividend, \u010deprav so davek na kapitalski dobi\u010dek pla\u010dali le enkrat.<\/p>\n
To so dosegli tako, da je ve\u010d investitorjev v dneh okoli izpla\u010dila dividend v neki delni\u0161ki dru\u017ebi ve\u010dkrat zapored medsebojno kupilo in spet prodalo delnice, s \u010dimer so dav\u010dne oblasti tako zmedli, da te niso ve\u010d vedele, kdo je dejanski lastnik. Tako so lahko nakopi\u010dili tudi do 10 vra\u010dil davka in neupravi\u010deno prikraj\u0161ali dr\u017eavni prora\u010dun.<\/p>\n
Dav\u010dna prevara je v pristani\u0161kem mestu Hamburg na severu Nem\u010dije zaradi po\u010dasnega ukrepanja oblasti dobila politi\u010dno razse\u017enost. Takratni \u017eupan Hamburga je bil Scholz, leta 2018 pa je postal tudi finan\u010dni minister v kabinetu kanclerke Angele Merkel. Zaradi \u0161kandala je bilo v Nem\u010diji obto\u017eenih \u017ee ve\u010d deset ljudi, med njimi ban\u010dniki, borzni trgovci, odvetniki in finan\u010dni svetovalci.<\/p>\n
Preiskovalni odbor hambur\u0161kega parlamenta sedaj raziskuje, zakaj so finan\u010dni organi leta 2016 opustili zahtevo, da od zasebne banke Warburg izterjajo 47 milijonov evrov davkov zaradi “cum-ex” poslov. Banka je sicer po posredovanju zveznega ministrstva za finance na koncu le pla\u010dala 50 milijonov evrov davkov.<\/p>\n
Po poro\u010danju nem\u0161kih medijev so preiskovalci v zvezi s \u0161kandalom pregledali elektronsko po\u0161to z ra\u010duna, ki ga je Scholz uporabljal v \u010dasu, ko je bil \u017eupan Hamburga. Nem\u0161ki kancler je sicer prej\u0161nji teden na vpra\u0161anje o aferi odgovoril, da se je doslej zvrstilo \u017ee ve\u010d zasli\u0161anj, v katerih njegova vpletenost nikoli ni bila dokazana.<\/p>\n
Vseeno se \u0161irijo obto\u017ebe, da je bila odlo\u010ditev o opustitvi izterjave 47 milijonov evrov davkov banke Warburg sprejeta kmalu po pogovoru med Scholzem in takratnim izvr\u0161nim direktorjem banke Christianom Oleariusom.<\/p>\n
Scholz je \u017ee zanikal, da bi izvajal kakr\u0161nikoli pritisk na hambur\u0161ko dav\u010dno upravo, vendar so v zadnjih dneh preiskovalci zasegli elektronska sporo\u010dila njegove nekdanje vodje pisarne Jeanette Schwamberger, ki bi lahko prinesla nove dokaze. Tudi ostali na novo zase\u017eeni dokumenti naj bi kazali na to, da je Scholz v nasprotju s svojimi dosedanjimi trditvami o vpra\u0161anju povra\u010dila stro\u0161kov razpravljal neposredno z Oleariusom.<\/p>\n
Do preiskave prihaja v \u010dasu, ko se Scholz \u017ee tako soo\u010da s kritikami zaradi domnevno \u0161ibkega odziva na vojno v Ukrajini, morebitnega pomanjkanja energentov v Nem\u010diji to zimo in realne mo\u017enosti recesije v najve\u010djem evropskem gospodarstvu. Prav tako je bil dele\u017een kritik, ker ni nemudoma obsodil izjave palestinskega predsednika Mahmuda Abasa, ki je Izrael obto\u017eil, da je nad Palestinci izvedel holokavst.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Nem\u0161ki kancler Olaf Scholz bo pred poslanci preiskovalnega odbora hambur\u0161kega parlamenta danes \u017ee drugi\u010d pri\u010dal o svoji vlogi, ki naj bi jo pred leti kot hambur\u0161ki \u017eupan odigral v ve\u010d milijard evrov vredni dav\u010dni prevari, imenovani “cum-ex”, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":471512,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[5221,3628,19388],"source":[4511],"supertag":[7150],"acf":[],"yoast_head":"\n