Brugger je nedavni dogovor med Mestno ob\u010dino Ljubljana ter dostavljalskima dru\u017ebama Wolt in Glovo o o\u0161tevil\u010devanju dostavljavcev omenjenih dru\u017eb ozna\u010dil za verjetno najla\u017eje izvedljivo re\u0161itev za zagotavljanje ve\u010dje prometne varnosti. “Nekaj \u010dasa smo z mestno ob\u010dino razpravljali o morebitnih re\u0161itvah in na koncu smo se odlo\u010dili za to, kar je mogo\u010de najla\u017eje izvedljivo in upamo, da bo ta poteza vodila k izbolj\u0161anju situacije,” je pojasnil Brugger. Ob tem je poudaril, da ima sicer \u017ee danes dober dele\u017e Woltovih dostavljavcev nekak\u0161no lastno oznako, registrsko \u0161tevilko, saj dostavljajo z avtomobili oz. motorji.<\/p>\n
Po besedah Bruggerja je vsak prekr\u0161ek odve\u010d, vendar meni, da je \u0161tevilo prekr\u0161kov s strani dostavljavcev kljub temu precej majhno. “\u010ce vemo, da je v Ljubljani dnevno opravljenih pribli\u017eno 5000 dostav, ocenjujemo, da ti prekr\u0161ki vseeno predstavljajo nizek odstotek teh dostav,” je dejal. Ob\u010dani se s prito\u017ebami glede kr\u0161enja cestnih predpisov sicer zelo redko obrnejo neposredno na Wolt, ve\u010dina jih prito\u017ebe naslavlja na mestno ob\u010dino, je dodal. Ljubljanski \u017eupan Jankovi\u0107 je na novinarski konferenci minuli teden ocenil, da na ob\u010dini iz tega naslova dnevno dobijo do 10 prito\u017eb.<\/p>\n
Napoved ozna\u010devanja dostavljavcev je sicer po\u017eelo buren odziv dela javnosti, predvsem sindikatov. Sindikat Mladi plus je z dostavljavci, ki opravljajo dostave za podjetji Wolt in Glovo, v odziv pripravil predloge, ki bi izbolj\u0161ali pogoje dela dostavljavcev.<\/p>\n
“Po prvem odzivu smo se dobili s sindikatom, pri \u010demer smo jim poskusili razlo\u017eiti svoj poslovni model, ker nismo bili prepri\u010dani, da ga \u010disto razumejo,” je povedal Brugger in spomnil, da med izvajalci redno izvajajo anonimne ankete. Ponavadi dobijo okoli 500 odgovorov in skoraj 90 odstotkov jih odgovarja, da so s pogoji dela zadovoljni oz. zelo zadovoljni, je poudaril.<\/p>\n
Zavedajo se, da nekateri dostavljavci vseeno niso zadovoljni in razmere tudi posku\u0161ajo izbolj\u0161ati, vendar, kot opozarja direktor Wolta Slovenije, na drugi strani ne smejo spregledati dejstva, da jih je velika ve\u010dina zadovoljnih. “Zato tudi vztrajamo pri na\u0161em poslovnem modelu, ki temelji predvsem na fleksibilnosti. To pomeni, da se dostavljavci sami odlo\u010dajo, kdaj delajo, koliko delajo in s tem tudi koliko bodo zaslu\u017eili,” je zatrdil Brugger. Prepri\u010dan je, da je prav ta fleksibilnost glavni razlog za visoko stopnjo zadovoljstva.<\/p>\n
Pri svojem poslovnem modelu zasledujejo dva cilja, da dostavijo v 30 minutah in da zagotovijo dostavljavcem nek urni zaslu\u017eek. Na podlagi tega se nato tudi odlo\u010dijo, koliko dostavljavcev v nekem trenutku potrebujejo na trgu. Gre za fleksibilen model, ki ljudem v glavnem omogo\u010da dopolnilno dejavnost, \u0161tudentom pa poletno delo, je prepri\u010dan.<\/p>\n
Z nekaterimi predlogi sindikata in dostavljavcev se sicer ukvarjajo \u017ee dlje \u010dasa, pravi Brugger. Eden tak\u0161nih je na primer dodatek na kilometer. Tega trenutno izra\u010dunajo na podlagi zra\u010dne razdalje. “To bomo v prihodnosti spremenili na dejansko najkraj\u0161o pot,” je napovedal. Glede tega so po navedbah Bruggerja tudi \u017ee opozorili sindikat, da gre za tehni\u010dno zadevo, na kateri delajo zadnje pol leta.<\/p>\n
Kljub temu, da dogovor med ljubljansko ob\u010dino in podjetjema \u017ee velja, pa na torbah dostavljavcev \u0161e ni zaznati o\u0161tevil\u010denja. Trenutno so namre\u010d v zaklju\u010dni fazi testiranja, saj so, kot je pojasnil Brugger, precej napora namenili iskanju tehni\u010dno dobre re\u0161itve. Pri\u010dakuje, da bodo prve \u0161tevilke na torbah dostavljavcev vidne v naslednjih dneh, o\u0161tevil\u010denje pa naj bi bilo implementirano najkasneje do za\u010detka septembra.<\/p>\n
Ozna\u010devanje dostavljavcev bo po zagotovilih direktorja zaenkrat ostalo omejeno na prestolnico, saj v drugih mestih po dr\u017eavi, kjer deluje Wolt, \u0161e niso prejeli tovrstnih prito\u017eb. “To je bolj problem Ljubljane, saj ima mesto zelo obse\u017eno pe\u0161 cono, kar je verjetno glavni razlog za to problematiko,” je ocenil.<\/p>\n
Poleg fleksibilnosti pa Brugger kot pomemben dejavnik za visoko stopnjo zadovoljstva med dostavljavci vidi tudi v zaslu\u017eku. Kot je pojasnil, Woltov dostavljavec v povpre\u010dju na uro zaslu\u017ei 11 evrov bruto, na mesec pa za 55 ur dela okoli 600 evrov.<\/p>\n
Ob tem je izpostavil, da med 70 in 80 odstotki dostavljavcev to delo opravlja kot dopolnilno dejavnost. Dostavljavci lahko seveda zaslu\u017eijo tudi po ve\u010d tiso\u010d evrov, \u010de toliko ve\u010d delajo, je dodal.<\/p>\n
Velika ve\u010dina, od 80 do 85 odstotkov Woltovih dostavljavcev je samostojnih podjetnikov, ostali so \u0161tudentje. Glede pla\u010d slednjih je direktor Wolta pojasnil, da jim zagotavljajo zakonsko dolo\u010deno minimalno urno postavko. Ta od 15. januarja letos zna\u0161a 6,17 evra bruto oz. 5,21 evra neto. “A da spomnim, povpre\u010dni bruto urni prihodek je 11 evrov, kar pomeni, da tudi \u0161tudentje lahko ve\u010d zaslu\u017eijo, ampak minimalnega pa jim zagotavljamo,” je zatrdil.<\/p>\n
Pri Woltu so od vstopa na slovenski trg jeseni 2019 dostavljavcem skupno izpla\u010dali ve\u010d kot 11 milijonov evrov, je v pogovoru razkril Brugger.<\/p>\n
Svojim dostavljavcem nudijo brezpla\u010dno nezgodno zavarovanje, s katerim krijejo zdravstvene stro\u0161ke kot posledico nesre\u010de, ki se zgodi med delom. Teh se sicer ne zgodi prav veliko, po oceni Bruggerja se v povpre\u010dju pripeti po ena nesre\u010da na mesec. “To je pri 500 tedensko aktivnih dostavljavcih v celi Sloveniji dejansko zelo malo, seveda pa je vsaka nesre\u010da odve\u010d,” meni.<\/p>\n
Ne omogo\u010dajo pa dostavljavcem nadomestila za bolni\u0161ko odsotnost, saj gre ve\u010dinoma za samostojne podjetnike. Kot je poudaril Brugger, tovrstne ugodnosti predstavljajo nek element rednega dela, kar pa z njihovim poslovnim modelom ne smejo imeti, sicer bi kr\u0161ili zakonodajo.<\/p>\n
Tako na slovenski kot evropski ravni pri Woltu zato razmi\u0161ljajo o tem, kako tej obliki dela dodati elemente varnosti, ne da bi ta izgubila fleksibilnost. “Dejstvo je, da dolo\u010denim ljudem, predvsem mladim, ustreza fleksibilno delo, in mislim, da bi si morali bistveno ve\u010d prizadevati za to, da se doda tudi tej obliki dela neke elemente varnosti, bodisi bolni\u0161ke, bodisi pokojnine,” je pojasnil.<\/p>\n
Dostavljavce na\u010deloma rekrutirajo prek dru\u017ebenih omre\u017eij, dober dele\u017e jih pride tudi preko prijateljev. Nove dostavljavce nato uvajajo s pomo\u010djo izobra\u017eevalnih video posnetkov. Vsak dostavljavec dobi od Wolta ustrezno opremo, torej torbo, jakno, hla\u010de, denarnico in \u010delado, za katero pla\u010da 25 evrov kavcije, ta znesek jim je nato ob vrnitvi opreme povrnjen. Za prevozna sredstva morajo dostavljavci skrbeti sami, saj niso last Wolta.<\/p>\n
Delovanje podjetja v Sloveniji je v prete\u017eni meri zaznamovala epidemija covida-19. Posledi\u010dno je po besedah Bruggerja te\u017eko primerjati poslovanje pred in med epidemijo. Vendar pa opa\u017eajo, da se rast poslovanja nadaljuje tudi po sprostitvi protikoronskih ukrepov.<\/p>\n
S strani uporabnikov prvi mo\u017e Wolta Slovenije tako ne vidi ve\u010dje razlike med delovanjem v \u010dasu stro\u017ejih ukrepov in zdaj, ocenjuje pa, da je bilo dostavljanje takrat zaradi manj\u0161ega prometa in gne\u010de la\u017eje.<\/p>\n
Wolt je trenutno prisoten v 11 slovenskih mestih: Celju, Dom\u017ealah, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Ptuju in Velenju. Od tega Ljubljana predstavlja skoraj dve tretjini trga, ocenjuje Brugger. Konkretnih na\u010drtov za nadaljnjo \u0161iritev trenutno \u0161e nimajo, je pa napovedal, da v prihodnosti na\u010drtujejo prisotnost tudi v Izoli.<\/p>\n
Lani je Wolt Slovenija vknji\u017eil 58.302 evrov \u010distega dobi\u010dka, leto pred tem 48.965 evrov, leta 2019 pa 11.260 evrov, izhaja iz objav poslovnih rezultatov na Ajpesu. Glede poslovnih rezultatov v teh prvih letih delovanja v Sloveniji je Brugger pojasnil, da so \u0161e vedno v fazi gradnje slovenskega trga. “Slovenija za Wolt tako zaenkrat predstavlja \u0161e trg, v katerega vlagamo,” je povedal.<\/p>\n
Junija je ameri\u0161ki Door Dash uspe\u0161no zaklju\u010dil prevzem Wolta, a kot \u0161e zagotavlja Brugger, to na\u010deloma ne bo vplivalo na poslovanje dru\u017ebe v Sloveniji.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
V podjetju za dostavo Wolt kljub nekaterim pozivom po spremembah vztrajajo pri poslovnem modelu, ki temelji na fleksibilnosti, je v pogovoru za STA dejal direktor dru\u017ebe Wolt Slovenija Clemens Brugger. Ob tem poudarja, da je velika ve\u010dina dostavljavcev zadovoljna s trenutnimi pogoji dela. Bodo pa spremenili na\u010din izpla\u010devanja dodatka na kilometre.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":459099,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[8970,16174,19457],"source":[4511],"supertag":[],"acf":[],"yoast_head":"\n