Po poro\u010danju BBC je analiza dru\u017ebe Rystad Energy pokazala, da ruska elektrarna v bli\u017eini meje s Finsko dnevno se\u017ege okoli 4,34 milijona kubi\u010dnih metrov plina, vrednega pribli\u017eno 10 milijonov dolarjev (okoli 10 milijonov evrov).<\/p>\n
Plin prihaja iz novega terminala za uteko\u010dinjeni zemeljski plin v Portovaji severozahodno od Sankt Peterburga. Obrat se nahaja v bli\u017eini kompresorske postaje na za\u010detku plinovoda Severni tok 1, po katerem Rusija Nem\u010dijo oskrbuje s plinom.<\/p>\n
Strokovnjaki, ki so izvedli analizo, so prve informacije o ruskem se\u017eigu pridobili od finskih dr\u017eavljanov, ki \u017eivijo v bli\u017eini terminala na drugi strani meje. Ti so na za\u010detku poletja na obzorju uzrli velik plamen. Tudi raziskovalci so po juniju v okolici objekta opazili pove\u010dane ravni toplote.<\/p>\n
Se\u017eiganje plina v tovrstnih obratih je sicer obi\u010dajna praksa, strokovnjake pa je v tokratnem primeru zmedel predvsem njegov obseg. “\u0160e nikoli nisem videla, da bi tako gorelo v terminalu za uteko\u010dinjeni zemeljski plin,” je za BBC povedala strokovnjakinja za satelitske podatke z univerze Miami v Ohiu Jessica McCarty.<\/p>\n
V ruskem energetskem velikanu Gazprom, ki je lastnik omenjenega energetskega objekta, se na poizvedovanja BBC glede domnevnega se\u017eiga plina niso odzvali.<\/p>\n
Znanstveniki medtem opozarjajo na nara\u0161\u010danje finan\u010dnih in okoljskih stro\u0161kov tega po\u010detja. Zaskrbljeni so tudi zaradi velikih koli\u010din ogljikovega dioksida in saj, ki nastajajo kot posledica se\u017eiga, saj bi te lahko pospe\u0161ile taljenje arkti\u010dnega ledu.<\/p>\n
“\u010ceprav natan\u010dni razlogi za se\u017eiganje niso znani, so koli\u010dine, emisije in lokacija plamena jasen opomin glede razse\u017enosti prevlade Rusije na evropskih energetskih trgih,” je za BBC poudaril Sindre Knutsson iz Rystad Energy.<\/p>\n
Odkar so zahodne dr\u017eave po za\u010detku napada na Ukrajino zoper Rusijo uvedle \u0161tevilne sankcije, je Moskva \u017ee ve\u010dkrat zmanj\u0161ala dobavo plina Evropi, ki pa je kljub \u0161tevilnim aktivnostim za diverzifikacijo virov \u0161e naprej mo\u010dno odvisna od ruske dobave.<\/p>\n
Gazprom je dobavo plina za 60 odstotkov na 67 milijonov kubi\u010dnih metrov zmanj\u0161al \u017ee junija, razlog za to pa pripisal pokvarjeni turbini, ki jo je podjetje Siemens poslalo na popravilo v Kanado. Konec julija je zaradi popravila druge turbine zmogljivost dobave plina prek Severnega toka zni\u017eal na 20 odstotkov.<\/p>\n
Gazprom je pred tednom dni sporo\u010dil, da bo konec avgusta za nekaj dni spet ustavil dobavo plina po Severnem toku 1. Tudi tokrat so kot razlog za prekinitev navedli vzdr\u017eevalna dela.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Medtem ko v Evropi stro\u0161ki energentov skokovito nara\u0161\u010dajo, Rusija se\u017eiga velike koli\u010dine zemeljskega plina, je pokazala analiza, ki jo je pridobil britanski BBC. Po oceni strokovnjakov gre za plin, prvotno namenjen izvozu v Nem\u010dijo.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":467777,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[19806,1354,2343],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n