“Nocoj je po resni in dolgotrajni bolezni umrl Mihail Sergejevi\u010d Gorba\u010dov,” so sporo\u010dili iz bolni\u0161nice. Po navedbah Tassa ga bodo pokopali na moskovskem pokopali\u0161\u010du Novo-Devi\u010dje poleg \u017eene Raise.<\/p>\n
Gorba\u010dov je bil zadnji sovjetski voditelj. S polo\u017eaja je odstopil 25. decembra 1991, potem ko je dr\u017eavo neuspe\u0161no sku\u0161al reformirati s perestrojko in glasnostjo. Sovjetska zveza je nato po 69 letih razpadla.<\/p>\n
V zgodovino se je sicer zapisal kot \u010dlovek, ki je pomembno vplival na konec hladne vojne z Zahodom, ki je dopustil miren padec \u017eelezne zavese in komunizma v vzhodnem bloku ter osamosvojitev podjarmljenih narodov v Sovjetski zvezi. A zaradi slednjega je v Rusiji tudi osovra\u017een.<\/p>\n
Gorba\u010dov se je rodil 2. marca 1931 v revni kme\u010dki dru\u017eini v kraju Privolno pri Stavropolu na jugu Rusije. Kot pravnik se je \u017ee kmalu pridru\u017eil sovjetski komunisti\u010dni partiji in se nato skozi leta prebil na sam vrh partijske strukture. Bil je njen osmi in zadnji generalni sekretar. Vodil jo je od leta 1985 do razpada Sovjetske zveze leta 1991.<\/p>\n
\u010ceprav je bil zvest privr\u017eenec sovjetski dr\u017eavi in socialisti\u010dnim idealom, je za\u010del izvajati reforme okostenelega sistema, ki so bile po njegovem mnenju nujne za nadaljnje pre\u017eivetje dr\u017eave. V to naj bi ga prepri\u010dala predvsem \u010dernobilska jedrska nesre\u010da leta 1986, ki je razkrila \u0161tevilne resne pomanjkljivosti komunisti\u010dnega sistema in nesposobnost najvi\u0161jih odlo\u010devalcev, da bi prepre\u010dili tovrstne katastrofe in za\u0161\u010ditili prebivalstvo.<\/p>\n
Vpeljal je reformo, poimenovano perestrojka, za decentralizacijo odlo\u010danja predvsem na gospodarskem podro\u010dju s ciljem izbolj\u0161ati u\u010dinkovitost. Z glasnostjo pa je sprostil svobodo medijev in svobodo govora.<\/p>\n
Na zunanjepoliti\u010dnem podro\u010dju se je odlo\u010dil za konec sovjetskega posredovanja v Afganistanu in za za\u010detek pogovorov s tedanjim ameri\u0161kim predsednikom Ronaldom Reaganom, kar je vodilo v ve\u010d sporazumov o omejitvi strate\u0161kega oro\u017eja in kasneje tudi v konec hladne vojne z Zahodom.<\/p>\n
Vzhodnoevropskim dr\u017eavam, ki so bile dotlej pod trdnim sovjetskim vplivom, je pustil, da gredo “svojo pot”, in se na demokrati\u010dno vrenje konec 80. let ni odzval z voja\u0161kim posredovanjem, kot npr. ob zadu\u0161itvi pra\u0161ke pomladi. S tem je Vzhodni Evropi dopustil demokratizacijo, kar je vodilo v padec Berlinskega zidu in \u017eelezne zavese v Evropi, zdru\u017eitev Nem\u010dije in kasneje priklju\u010ditev vzhodnoevropskih dr\u017eav k Evropski uniji in zvezi Nato.<\/p>\n
A ve\u010dja demokratizacija, decentralizacija in reforme so vodile tudi v razpad Sovjetske zveze, \u010deprav to, kot je povedal, ni bil njegov namen. Ker je partija izgubljala svoj popoln vpliv na dru\u017ebo, si je s tem nakopal tudi veliko nasprotnikov, zlasti privr\u017eencev “trde linije”. Leta 1991 so ga sku\u0161ali vre\u010di z oblasti z dr\u017eavnim udarom, ki pa ni uspel.<\/p>\n
A vendarle je to pomenilo konec Gorba\u010dovove politi\u010dne kariere in moral je odstopiti. Sovjetska zveza je razpadla, ve\u010d republik pa se je odcepilo. Nasledstvo Sovjetske zveze je prevzela Rusija, njeno vodenje pa Boris Jelcin.<\/p>\n
Gorba\u010dov se je zatem bolj ali manj umaknil iz aktivne politike, a je ostal pomemben \u010dlovek iz ozadja, ki \u0161e danes sporo\u010da svoja stali\u0161\u010da glede relevantnih tematik tako v Rusiji kot svetu. Veljal je za glasnega kritika tako Jelcina kot njegovega naslednika, sedanjega ruskega predsednika Vladimirja Putina.<\/p>\n
Med zgodovinarji velja za eno najpomembnej\u0161ih osebnosti druge polovice 20. stoletja. Leta 1990 je prejel tudi Nobelovo nagrado za mir.<\/p>\n
A \u010dislan je predvsem v tujini, doma pa ga \u0161tevilni ozna\u010dujejo za izdajalca. Sovjetski nostalgiki mu zamerijo, da je dopustil razpad sovjetskega imperija, ki so ga komunisti na ru\u0161evinah carske Rusije gradili 70 let. Da je bila to velika geostrate\u0161ka napaka, je ve\u010dkrat ocenil tudi Putin.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Po dolgi bolezni je danes umrl nekdanji sovjetski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir Mihail Gorba\u010dov, poro\u010da ruska tiskovna agencija Tass, ki se sklicuje na Centralno klini\u010dno bolni\u0161nico v Moskvi. Star je bil 91 let.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":472142,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[6039,1354,6038],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n