Armenski zunanji minister Ararat Mirzojan in njegov azerbajd\u017eanski kolega Jejhun Bajramov sta se pred zasedanjem Generalne skup\u0161\u010dine Zdru\u017eenih narodov v hotelu v New Yorku sestala prvi\u010d po smrtonosnih spopadih na meji med dr\u017eavama prej\u0161nji teden.<\/p>\n
“Spodbuja nas dejstvo, da so spopadi prenehali in da v zadnjih dneh ni bilo novih voja\u0161kih akcij,” je uvodoma dejal Blinken in pri tem dodal, da je najbolj\u0161a pot za ves svet, da obstajajo mo\u010dni in trajni diplomatski odnosi. Obema dr\u017eavama se je zahvalil za njuna prizadevanja za spo\u0161tovanje premirja.<\/p>\n
Izbruh nasilja prej\u0161nji teden je bil najhuj\u0161i spopad po vojni leta 2020 in je ogrozil mirovni proces med obema dr\u017eavama. Armenski svet za nacionalno varnost je z spremenil \u0161tevilo armenskih smrtnih \u017ertev spopadov prej\u0161nji teden s 136 na 207, tako da je skupno \u0161tevilo smrtnih \u017ertev na obeh straneh naraslo na 286. “Dva civilista sta pogre\u0161ana, 293 vojakov in trije civilisti so bili ranjeni, 20 vojakov pa je bilo zajetih,” je sporo\u010dil svet.<\/p>\n
Blinken se je z obema stranema sestal le dan po tem, ko je predsednica predstavni\u0161kega doma ameri\u0161kega kongresa Nancy Pelosi obiskala Erevan in obsodila smrtonosne napade Azerbajd\u017eana na armensko ozemlje. Armenska vlada je dejala, da ceni jasno stali\u0161\u010de Washingtona glede konflikta, medtem ko je azerbajd\u017eanska vlada izjave Pelosijeve ozna\u010dila za nepo\u0161tene in nesprejemljive.<\/p>\n
Washington si \u017eeli poglobiti vezi z Armenijo, katere tradicionalna zaveznica Moskva je trenutno osredoto\u010dena na vojno v Ukrajini. Rusija je sicer tesno povezana tako z Armenijo kot Azerbajd\u017eanom. V skladu z Organizacijo pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) je dol\u017ena posredovati v primeru vdora v Armenijo, vendar kljub pozivom iz Erevana ni prisko\u010dila na pomo\u010d.<\/p>\n
Pokrajina Gorski Karabah z ve\u010dinsko armenskim prebivalstvom le\u017ei znotraj mednarodno priznanih meja Azerbajd\u017eana, kavka\u0161ki dr\u017eavi pa sta zaradi nje \u017ee dolgo v sporu. Razmere so se nazadnje mo\u010dno poslab\u0161ale jeseni leta 2020, ko so \u0161esttedenski spopadi terjali ve\u010d kot 6500 \u017eivljenj. Kon\u010dali so se s prekinitvijo ognja, pri sklenitvi katere je posredovala Rusija.<\/p>\n
Do najhuj\u0161ih spopadov v Gorskem Karabahu je pri\u0161lo med letoma 1991 in 1994, ko je v njih umrlo okoli 30.000 ljudi, na tiso\u010de pa jih je pokrajino zapustilo. Maja 1994 sta strani dosegli dogovor o prekinitvi ognja, ne pa tudi kon\u010dne re\u0161itve spora.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Ameri\u0161ki dr\u017eavni sekretar Antony Blinken se je v ponedeljek sestal z zunanjima ministroma Armenije in Azerbajd\u017eana, da bi posredoval v sporu med sprtima stranema, ki sta pred nekaj manj kot tednom dni razglasili prekinitev ognja po smrtonosnih spopadih, ki so terjali ve\u010d kot 200 \u017ertev, poro\u010da francoska tiskovna agencija AFP.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":446201,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[18202],"tags":[16859,6509,1682],"source":[4511],"supertag":[6103],"acf":[],"yoast_head":"\n